Retrospektiva, naslovljena SLO: Motion, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka, bo dunajskemu gledalstvu ponudila prerez slovenske kinematografije čez desetletja. S slavnostnimi nagovori bodo retrospektivo napovedali vodja filmskega programa v Avstrijskem filmskem arhivu Florian Widegger, direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler Kos in v. d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost ministrstva za kulturo Barbara Koželj Podlogar, ki bo retrospektivo tudi odprla. Odprtja se bodo med drugim udeležili generalni direktor Avstrijskega filmskega arhiva Nicolaus Wostry, generalni direktor z avstrijskega ministrstva za kulturo Jürgen Meindl in vodja kabineta ministrstva za kulturo Nina Ukmar.

Sorodna novica Premiera restavriranega prvega slovenskega celovečerca, nemega V kraljestvu Zlatoroga

Dva kratkometražca pred uvodom
Kot prvi film bo drevi na ogled prav prvi slovenski celovečerec V kraljestvu Zlatoroga, ki ga je leta 1931 posnel Janko Ravnik. Projekcijo bo pospremila glasbena spremljava, ki jo bodo v živo izvedli avtor glasbe, dirigent in pianist Andrej Goričar, violinist Matej Haas, klarinetist Jakob Bobek in violončelist Milan Hudnik. Pred tem bodo predvajali dva sodobna kratka animirana filma, in sicer večkrat nagrajeni Steakhouse režiserke Špele Čadež in Legendo o Zlatorogu Lee Vučko.

15. marca bo projekcijo filma Boštjana Hladnika Ples v dežju uvedel pogovor o slovenski kinematografiji, na katerem bodo sodelovali Špela Čadež, Lea Vučko, režiser in filmski snemalec Karpo Godina ter sokuratorja retrospektive Varja Močnik in Igor Prassel iz Slovenske kinoteke. Dan pozneje bosta svoje filmsko ustvarjanje predstavila Karpo Godina in režiser Matjaž Ivanišin.

Nekateri režiserji, kot so France Štiglic, Karpo Godina, Jože Babič, Damjan Kozole in Jan Cvitkovič, bodo predstavljeni z več stvaritvami. Med drugim bodo na ogled tudi filmi Poljubi mehka me radirka Zvonka Čoha, (A)torzija Stefana Arsenijevića, Ekspres, ekspres Igorja Šterka, Varuh meje Maje Weiss, Boj za Siniše Gačića, Peterka: leto odločitve Vlada Škafarja in Človek s senco Eme Kugler, letošnje Prešernove nagrajenke.

Družbena kritičnost – skupna lastnost slovenskih filmov
"Nobena retrospektiva slovenskega filma, ki je omejena na izbor, seveda ne more odgovoriti na vprašanje, kaj so glavne značilnosti in posebnosti slovenskega filma, naj gre za njegove zgodnje začetke, obdobje znotraj jugoslovanske kinematografije ali za obdobje po slovenski osamosvojitvi. Morda na to vprašanje skoraj lažje odgovorimo, če se vprašamo, kaj te značilnosti niso. Torej, kaj niso posebnosti slovenskega filma," so zapisali v kinoteki.

Dodali so, da je težko govoriti o izrazitih slogovnih ali tematskih tokovih. "Nasprotno: slovenski film je predvsem panorama avtorskih poetik, za katere je značilno, da se ne odzivajo na trende, ampak iščejo svoj lastni tematski, estetski in avtorski izraz. To, po drugi strani, spet ne pomeni, da je slovenska kinematografija polna avtorjev s kontinuiranim in prepoznavnim filmskim obrazom; veliko več je režiserjev, ki iz filma v film iščejo in izumljajo nove filmske jezike in pristope."

Skupno ali vsaj prevladujočo lastnost slovenska filma bi morda vseeno našli v družbeni kritičnosti, v raziskovanju odnosa med posameznikom in vsakokratno družbeno in politično sedanjostjo in posledično s tem v junakih, ki so s konvencijami in normami časa in družbe, v kateri živijo, pogosto v usodnem konfliktu, še piše v napovedi retrospektive.

Retrospektivo je pripravila Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju, Avstrijskim filmskim arhivom, Ministrstvom za kulturo, SFC-jem in še vrsto partnerji.