Dolor y Gloria seveda nastaja pod okriljem madridske produkcijske hiše El Deseo, ki sta jo brata Almodóvar (Pedro in Agustín) ustanovila v osemdesetih. V nasprotju z režiserjevim prejšnjim filmom, Julieta, bo novi celovečerec v ospredje postavil zgodbe moških - njegova protagonista sta Antonio Banderas in Asier Etxeandía. Penelope Cruz in Julieta Serrano - "dve igralki, ki ju obožujem" - bosta nastopili le v stranskih vlogah, je potrdila prva izjava za javnost.

Agonija ustvarjalne suše
Bolečina in sijaj tematizira proces umetniškega ustvarjanja, tako pri filmu kot v gledališču, in izpostavi "težavnost razmejevanja ustvarjanja od zasebnega življenja". Zgodba je sestavljena iz "serije srečanj" filmskega režiserja v jeseni svojega življenja - nekateri se odvijajo v filmski sedanjosti, drugi v spominskih prebliskih. Almodovar bo tako zajel teme "prvih ljubezni, drugih ljubezni, mame, smrtnosti, šestdeseta, osemdeseta, sodobni čas in praznino, občutek neizmerne praznine, ki se pojavi iz nemoči, še naprej ustvarjati filme."

Zaradi vsega naštetega se španski mojster verjetno ne bo mogel izogniti vprašanjem, koliko se je zgodba rodila iz njegovega lastnega življenja, in ugibanjem, ali se 68-letnik morda poslavlja od filmskega sveta. To bo sicer 21. celovečerec v zavidljivi karieri, katere začetki segajo v sedemdeseta leta.

Antonio Banderas je eden od ključnih obrazov Almodovarjeve filmske kariere - moči sta združila že pri njegovem drugem filmu, Labirint strasti (1982), in nato uspeh ponovila z Zveži me! (1989). Banderas je nato odjadral v Hollywood in šele 21 let pozneje ju je spet povezala psihološka srhljivka Koža, v kateri živim.

Po kritiško hvaljeni uspešnici Vse o moji mami (1999) je bila Penélope Cruz na čelu Almodovarjeve drame Vrni se (2006), kar je verjetno do danes eden najboljših filmov v karieri oskarjevca. Julieta Serrano z režiserjem sicer ni sodelovala že trideset let, a je bila prav tako svoj čas stalnica njegovih projektov (Ženske na robu živčnega zloma, Pepi, Luci, Bom, Zveži me! ...)

Zelo verjetno je, da Dolor y gloria vendarle ni slovo, ampak le ustvarjalna vrnitev h koreninam, proces, ki ga je Almodovar začel že daljnega leta 1995 z Rožo moje skrivnosti; v navezi s tem si lahko obetamo portret življenja, ki ima veliko skupnega z avtorjevim. Ponujajo se celo asociacije na Fellinijevo mojstrovino Osem in pol.