Dogajanje okoli ljubljanskega umetniškega kina Kinodvor je pozornost vzbudilo že pred dobrim mesecem, ko so se na tiskovni konferenci zbrali predstavniki Mestne občine Ljubljana (MOL), vodstvo Slovenske kinoteke in Kinodvora ter posamezniki, ki delujejo na filmskem področju pri nas. Konferenca, ki naj bi ponudila rešitve in nadaljnjo vizijo delovanja kina, se je bolj ali manj sprevrgla v medsebojna očitanja, kdo je odgovoren za slabo delovanje kina. Tudi zato je MOL vse vpletene zaprosil, naj mu posredujejo svoja stališča, na podlagi katerih bodo sprejeli nadaljnje odločitve.

Prepolovljen obisk kina
Obisk Kinodvora naj bi se lani v primerjavi s prejšnjimi leti prepolovil (točneje - imel je za 45 odstotkov obiskovalcev manj), leto 2006 pa je vodstvo končalo s 146.000 evri prihodka in slabimi 12.000 evri izgube. To izgubo so po zaslugi mreže Europa Cinemas, ki jim je namenila dotacije, že sanirali. Čeprav bilanca za letos še ni znana, vodstvo napoveduje, da bo ta pozitivna. Ob navedenih podatkih direktor Slovenske kinoteke Staš Ravter dodaja, da obisk vsekakor ne bi smel biti merilo za ocenjevanje vrednosti umetniškega kina, čeprav je treba priznati, da je obstoj Kinodvora v zelo veliki meri odvisen prav od števila prodanih vstopnic. Po njegovih podatkih položaj, kljub upadu obiskovalcev, ni tako črnogled, saj naj bi obisk Kinodvora v letu 2007 presegel 20.000 gledalcev, kar je po njegovem mnenju tudi kritična masa za kinematograf takšnega profila in dvorano te velikosti.

Vsi krivca vidijo drugje
Ker so v delovanje ljubljanskega umetniškega kinematografa vpletene različne strani, smo za mnenje o problematiki povprašali načelnika Oddelka za kulturo MU MOL Uroša Grilca, direktorja Slovenske kinoteke Staša Ravterja, upravnika in pogramskega vodjo Kinodvora Miha Ermana in kot zunanjega opazovalca, ki pa je bil v preteklosti prav tako povezan z usodo kina, njegovega prvega programskega vodjo Jurija Medena.

Vodstvo brez vizije ali premalo sredstev?
Tako načelnik Oddelka za kulturo MU MOL Uroš Grilc kot prvi programski vodja Kinodvora Jurij Meden krivca za nastali položaj vidita v samem vodstvu Slovenske kinoteke, ki upravlja tudi Kinodvor. To naj bi bilo nezainteresirano, premalo zagnano in brez vizije, kar se posledično kaže tudi na programu kina, ki je po mnenju Grilca neprepoznaven in ponuja premalo obkinematografskih dejavnosti. Direktor Slovenske kinoteke Staš Ravter in upravnik Kinodvora Miha Erman njune trditve zavračata, češ da bi bila podoba ljubljanskega umetniškega kina drugačna, če bi bila urejena njegov status in financiranje. Po besedah Ravterja ministrstvo za kulturo izpolnjuje svoje obveznosti glede financiranja, enako pa ne bi mogel trditi za MOL. Ta pa po drugi strani zopet trdi, da dejavnosti Kinodvora po pogodbi, ki jo je sklenila z ministrstvom za kulturo leta 2002, ni dolžna financirati, pač pa dogovor govori le o "kvantitativnem, kvalitativnem in finančnem nadzoru MK in MOL nad delovanjem kina".

Ravter je tudi zavrnil Grilčeve navedbe, da se Kinoteka nikoli ni obrnila na MOL v zvezi s financiranjem Kinodvora, saj naj bi se poskušal v zvezi s tem dogovoriti z njegovima predhodnikoma, ki pa sta trdila, da kinoteka ne more kandidirati za nobena sredstva MOL-a, ker ta ne razpisuje sofinanciranj filmske dejavnosti. Slovenska kinoteka tako Kinodvoru nudi v okviru svoje redne dejavnosti vso logistično podporo.

Neurejen status Kinodvora
Dejstvo je, da je delovanje Kinodvora oteženo tudi zaradi njegovega neurejenega statusa in financiranja. Kinodvor se namreč delno financira iz naslova kulturnega tolarja, delno pa iz lastnih prihodkov, od katerih je v veliki meri odvisen. V letu 2007 je Slovenska kinoteka pridobila tudi okoli 15.000 evrov iz sklada Europa Cinemas, po drugi strani pa v oči bode dejstvo, da so jim na Filmskem skladu v letu 2007 zavrnili sofinanciranje pomembnega projekta Poletje slovenskega filma iz naslova akcij. Logistično podporo kinu nudi Slovenska kinoteka.

Kriva je neprepoznavna podoba kina
Upravnik Kinodvora Miha Erman meni, da za nastali položaj prav gotovo ni kriv neprepoznaven kinematografski program, pač pa sam Kinodvor. Razlogov za to je več: neizrazita celostna grafična podoba, toga internetna stran, nova je bila sicer že v delu, a je morala kinoteka, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, njen razvoj ustaviti, in nedelovanje bara, ki ga je inšpekcija zaprla, saj je dejavnost opravljal brez potrebnih dovoljenj, hkrati pa je njegovo zaprtje kinu onemogočilo pridobivanje dodatnih finančnih sredstev.

Slovenski trg ponuja premalo umetniških filmov
Erman je povedal, da se sicer trudi spremeniti obstoječe razmere, vendar razpolaga z zelo omejenimi finančnimi sredstvi. Njegove možnosti so omejene tudi pri oblikovanju kinematografskega repertoarja, saj naj bi razpolagal le s filmi, dostopnimi pri nas. Teh pa je, glede na svetovno filmsko produkcijo, izredno malo. Del krivde pripisuje tudi slovenskim distributerjem, ki zaradi svoje komercialne usmerjenosti kinu ne morejo ponuditi veliko filmov. Zato Kinodvor pri ustvarjanju programa pogosto sodeluje z ambasadami in kulturnimi inštituti pri nas, s pomočjo katerih na leto na redni repertoar uvrstijo okoli 10 do 15 filmov. Kot obkinematografsko dejavnost je Erman še posebej izpostavil zelo dobro sprejet cikel Kinozvočenja, v katerem se prepletata glasbena in filmska umetnost.

Kinodvor vrača žogico
Nekaj očitkov je Erman izrekel tudi na račun Grilca. Ta naj bi bil s celotno problematiko premalo seznanjen, poleg tega naj bi se preveč opiral "na idealistične vidike ekipe, ki je vodila Kinodvor na začetku, predvsem na izjave Jurija Medena in Igorja Prassla". Dodal je še, da je tudi prva ekipa ugotovila, da je bil Kinodvor preambiciozno zasnovan in je skozi leta izgubljal začetni zanos ter publiko, kar je pripomoglo k današnjemu položaju.

Program, kakršnega si želi ustvarjati tudi zdajšnja ekipa Kinodvora, je po Ermanovih besedah neuresničljiv zato, ker ni dovolj sredstev za njegovo izvedbo. Glavnega pomena za delovanje pa je tudi dejstvo, da kot upravnik nima "popolnoma nobene pravne moči, vse gre v podpis direktorju". Kljub "črnemu položaju" se je po njegovih besedah ekipa odzvala na Grilčevo prošnjo in jim poslala svojo vizijo programa in sanacije Kinodvora. V zvezi z očitki s premalo delovnimi izkušnjami za položaj, ki ga opravlja, pa je priznal, da pred nastopom dela (april 2007) izkušenj z vodenjem umetniškega kina res ni imel, si jih je pa v tem času mnogo pridobil.

Kaj lahko torej sklepamo iz vsega povedanega? Na prvi pogled se zdi, da očitki letijo na vse strani, nihče pa se niti v najmanjši meri ne čuti odgovornega za nastali položaj. Upamo lahko le, da ga bodo vpleteni čim prej razrešili in se namesto medsebojnemu obtoževanju posvetili tistemu, kar je resnično pomembno - prihodnosti Kinodvora.

Kristina Sluga