Kanadski dokumentarec Pismo iz Masandžije (Letter from Masanjia), ki nosi letnico nastanka 2018, je bil na ogled na Televiziji Slovenija 2.

Masandžija je taborišče v kitajski pokrajini Liaoning, v katerega so tamkajšnje oblasti pošiljale politične zapornike na prisilno delo. Ko je ta resnična zgodba dosegla mednarodne medije, je bila Kitajska prisiljena k uvedbi sprememb na tem področju.

Šola ideološkega izobraževanja

Prevzgojno taborišče je bilo ustanovljeno leta 1956 in se ga kdaj imenuje tudi Šola ideološkega izobraževanja pokrajine Liaoning.

Velik del zapornikov je pripadnikov kitajskega duhovnega gibanja falun gong, ki temelji na čigongu. Gibanje je leta 1992 začel Li Hongdži na severovzhodu Kitajske, že sedem let pozneje pa ga je kitajska oblast prepovedala. Poleg pripadnikov tega gibanja so v Masandžijo pošiljali tudi majhne kriminalce, prostitutke, odvisnike od mamil, pobudnike peticij in pripadnike nepriznanih verskih manjšin.

Usodni okraski iz Kmarta
Dogajanje, ki ga spremljamo v dokumentarcu Pismo iz Masandžije, se začne leta 2012, ko je Američanka Julie Keith med okraski za noč čarovnic, ki jih je kupila v Kmartu, našla pismo s klicem na pomoč političnega zapornika v Masandžiji. Ameriška zakonodaja med drugim namreč prepoveduje prodajo izdelkov, ki so nastali pod pogoji prisilnega dela. Pismo je po objavi v časopisu The Oregonian sprožilo neverjeten niz dogodkov, ki so razkrili grozljive kršitve človekovih pravic in vodili v obsežno reformo dela na Kitajskem.

Dobro uro trajajoči kritiško čislani dokumentarec v režiji Leona Leeja je bil premierno na ogled na kanadskem mednarodnem festivalu dokumentarnega filma.