4:44 Last Day on Earth je v Benetkah premiero doživel na isti dan kot italijanski Quando la Notte in izraelski The Exchange. Foto: EPA
4:44 Last Day on Earth je v Benetkah premiero doživel na isti dan kot italijanski Quando la Notte in izraelski The Exchange. Foto: EPA
4.44 Last Day on Earth
Prve recenzije niso enoglasno navdušene. Pri ScreenDailyju so denimo zapisali, da bomo ob ogledu tega 'vase zagledanega šolskega projekta' še navijali za apokalipso, da bi nas rešila tega trpljenja.
Willem Dafoe
Film je bil v Benetkah sprejet razmeroma toplo, ni pa pritegnil pretirane pozornosti. Foto: EPA

Ferrarov 4:44 Last Day on Earth z Willemom Dafoejem v glavni vlogi je eden od 23 filmov v osrednjem tekmovalnem programu, ki se bodo v soboto na Lidu potegovali za zlatega leva. Dafoe v njem igra uspešnega igralca, Cisca, Shanyn Leigh (za igralko je to prva večja vloga) pa njegovo partnerico, umetnico. Film je prikaz njunih zadnjih ur na tem svetu: med tem, ko se približuje 4.44 zjutraj, ko bo človeštvo izbrisano z obličja zemlje, se ljubita, pričkata, jočeta in tako dalje. Ferrara se namreč ni hotel osredotočiti na paniko in nejevero, ki sta na svetu (verjetno) zavladali, ko se je razširila vest o skorajšnji apokalipsi, ampak na čas, ko so ljudje svojo usodo že sprejeli. Zaradi tega naj bi bil film po režiserjevem mnenju bolj univerzalen: "Vsi vsako sekundo vsakega dneva vemo, da bomo nekoč umrli. V življenju gre zato, kaj med tem počneš."

Brez orgij sredi ulic
V središču scenarija je zanimiva ideja: misel, da bi bil konec sveta, če bi bil gotov in napovedan, lahko miren, civiliziran "dogodek", čustveno slovo od najbližjih, ne pa histerična ali dekadentna anarhija.

Naveza Ferrara-Dafoe morda še ni tako samoumevna kot denimo Scorsese-DiCaprio, sta pa vseeno sodelovala že pri več filmih, npr. Go Go Tales in New Rose Hotel.Kakšna "višja sila" neki
Novinarska poročila v ozadju dogajanja - med njimi je tudi dejanski intervju z gorečim okoljevarstvenikom Alom Gorom - nam dajo vedeti, da si je prihajajoči konec sveta človeštvo zakuhalo samo. "To je tudi film o človekovem uničevanju Zemlje," je najbrž precej samoumevno ugotovitev potrdil tudi režiser. "Sami smo krivi. Mi smo vse skupaj povzročili. Ne gre za nesrečo ali za višjo silo, kot temu rečejo zavarovalnice. To je posledica človeškega ravnanja - in v tem je prav nočna mora. Pred nami so se v prah sesule že precej bolj napredne civilizacije, kot je naša, zato si najbrž ne moremo misliti: O moj Bog, to se nam nikoli ne bi moglo zgoditi."

V nekem prizoru v filmu Dafoejev lik skozi okno svojega stanovanja opazuje streho sosednjega bloka, s katere se neznanec v obupu vrže v smrt. Medtem ko nekateri obupujejo, gre za druge življenje naprej po razmeroma ustaljenih tirnicah - naša protagonista si po tem dogodku celo naročita dostavo na dom. Dostavljalec, ki jima večerjo prinese, nato prek njunega računalnika še zadnjič stopi v stik s svojo družino na Kitajskem, Cisco pa se skuša posloviti od svoje odtujene hčerke.

Kako buden hočeš biti v življenju (in smrti)?
Cisco se mora na neki točki odločiti tudi, ali bo konec dočakal trezen ali zadrogiran. "Veliko kratkih prizorov je obarvanih z idejo o tem, da je vse odvisno od tega, kako k stvari pristopiš," je na tiskovni konferenci pripomnil zvezdnik žanrsko med seboj tako različnih filmov, kot so Spider Man, Platoon in Poslednja Kristusova skušnjava. "Osnovna odločitev je, koliko buden hočeš biti v življenju. Film načenja ogromno temeljnih filozofskih vprašanj, izpelje pa jih na zelo praktičen način."