Catherine Deneuve, ki je v svoji karieri nastopila v več kot 100 filmih, med drugim Plesalki v temi Larsa von Trierja, Tristani in Lepotici dneva Luisa Buñuela ter Osmih ženskah Françoisa Ozona, bo nagrado, tako kot Almodóvar, prejela na podelitvi nagrad EFA, 7. decembra v Berlinu.

Zdaj že 69-letna Catherine Fabienne Dorléac je imela svoj poklic položen v zibko: v času nemške okupacije Pariza se je rodila igralcema Mauriceu Dorléacu in Renée Deneuve, igrati pa je začela po vzoru sestre Francoise (mamin priimek pa je začela uporabljati prav zato, da je ljudje ne bi zamenjavali s sestro). Že hitro si je slavo prislužila z vlogami v filmih, kot sta Dežniki iz Cherbourga Jacquesa Demyja in Odvratnost Romana Polanskega.

Kot so zapisali pri EFA-ju, je Deneuveova vedno znova poskrbela za nepozabne filmske trenutke, "bodisi kot skrivnostna lepotica, malomeščanska gospodinja ali biseksualna vampirka".

V karieri je sodelovala s filmarji, kot so Jean-Paul Rappenau, Jean-Pierre Melville in Andre Techine. Skozi celotno kariero so igralko večkrat nagradili na festivalih v Parizu, Berlinu, Cannesu in Benetkah. Za vlogo v filmu Regisa Wargnierja Indokina je bila nominirana tudi za oskarja za glavno vlogo, prvega cezarja pa je dobila že leta 1980, za Zadnji metro Francoisa Truffauta.

Španec, ki je s svojimi markantnimi ženskami osvojil svet
Almodóvar, ki je v domovini svoj čas veljal za težavnega - sprt je bil s skoraj vso filmsko stroko - je za priznanje hvaležen: "Vse od ustanovitve naprej je bila akademija dobrodušna do mene in mojih najožjih sodelavcev, s katerimi delim veselje ob tej nagradi."

V obrazložitvi nagrade so na akademiji zapisali, da Almodovarjevi filmi igrajo pomembno vlogo pri sooblikovanju ne samo španske, ampak celotne evropske kinematografije. Almodóvar sicer velja za najbolj plodovitega španskega filmskega ustvarjalca; slovi predvsem po svojih melodramah, v katerih preizprašuje pojem identitete in različnih duševnih stanj.

Mednarodno pozornost je španski režiser vzbudil s filmom Ženske na robu živčnega zloma iz leta 1988. Prav ta film mu je prinesel tudi nagrado Evropske filmske akademije za najboljšega mladega režiserja. Leta 2003 si je s scenarijem za film Govori z njo prislužil oskarja za najboljši izvirni scenarij ter bafto za najboljši tujejezični film. In ne nazadnje: v smer hollywoodske stratosfere je izstrelil karieri Penelope Cruz in Antonia Banderasa.