Kočevska vas Gotenica je zadnjega pol stoletja ovita v tančico skrivnostnosti. Čeprav so se tja že pred stoletji naselili Kočevski Nemci, Slovenci in ljudje drugih narodnosti, danes nima niti enega stalnega prebivalca. Kdor hoče obiskati kraj z bogato zgodovino, se mora prej najaviti policiji, ki urejeno naselje skrbno varuje noč in dan. Njegovo skrivnost osvetljuje dokumentarec scenarista in režiserja Slavka Hrena, ki je bil premierno na sporedu na 1. programu Televizije Slovenija.

Tito bi se skril v Kočevju
Zgodba, ki jo razkriva dokumentarec Gotenica, skrivnostni kraj zamolčane zgodovine, se je začela prva leta po koncu druge svetovne vojne, ko je eden najvplivnejših Titovih sodelavcev v Sloveniji, šef tajne policije Ivan Maček Matija, določil Gotenico za izgradnjo skrivnega podzemnega varovanega območja, kamor bi se v primeru vojne nevarnosti naselilo slovensko komunistično vodstvo. Gotenico so popolnoma izpraznili, podzemne rove so najprej gradili vojni ujetniki in politični zaporniki, kasneje pa tudi ljudje, ki so pristali na popolno konspirativnost in naselitev v zaprtem območju Slovenije, kamor drugi prebivalci republike niso imeli vstopa.

Pričevanja iz prve roke
V dokumentarcu so pred kamero stopili ljudje, ki so spregovorili prvič, odkar javnost ve za obstoj podzemnih rovov, v katerih so bili nekoč objekti - od kinodvorane, operacijske sobe, do množice sob in opremljenih kuhinj, sanitarij in kopalnic. Med njimi so delavec, ki ga je filmska ekipa pripeljala v rove po več kot pol stoletja, izseljeni prebivalec Gotenice, zgodovinarji in zdajšnji "najemniki" vasi, predstavniki policije, ki so v naselju uredili vadbeni center slovenske policije in drugi.

Dobesedno filmska lokacija
Zanimiva je tudi zgodba o tem, kako so podzemni tuneli v času osamosvajanja Slovenije postali arhiv slovenskega filma. Arhivski filmi so bili namreč do osamosvojitve Slovenije hranjeni v jugoslovanskem arhivu v Beogradu, tik pred slovensko vojno pa so jih prepeljali v Slovenijo. Shranili so jih v podzemlju Gotenice in v desetletju uredili zgleden arhiv, ki še danes služi arhivarjem in kinotečnikom.

V filmu sodelujejo priče zgodovine Slavko Fugina, Henrik Dralka, Slavko in Danica Abram, Tone Šega, Pavla Mikulič, Stane Gabrič ter sodobniki Lojz Tršan, Ivan Nedoh, Toni Berkopec, Damjan Žagar, Mitja Ferenc in Rosvita Pesek.

Kot arhivsko gradivo je Slavko Hren uporabil fotografije iz zasebnih zbirk, odlomke iz državnih propagandnih filmov o dogajanju na zaprtem območju Kočevske, iz Arhiva Republike Slovenije in arhiva Televizije Slovenija.