Leta 1946 rojeni Janez Vajevec se je po končanem šolanju na srednji zobotehnični šoli odločil za študij igre na takratni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, kjer sta bila Stane Sever in Vida Juvan njegova prva mentorja. Do diplome ob koncu 60. let preteklega stoletja je imel za sabo že kar nekaj filmskih, televizijskih in gledaliških vlog. Med drugim je v celovečercu Peta zaseda odigral komandirja štabne patrulje Tarzana, eno glavnih vlog. Prejel je tudi študentsko Prešernovo nagrado in povabilo, da bi poučeval na akademiji.

Srečanje s Kazanom in šolanje pri Strasbergu
Vendar ga je zanimal pristop Actors’ Studia k dramski in filmski igri, zato je stopil v stik s filmskim in gledališkim režiserjem, producentom, scenaristom in igralcem Elio Kazanom, enim od soustanoviteljev te poklicne igralske šole v New Yorku. Leta 1970 se je odpravil v ZDA, Kazan pa mu je predlagal, naj se pridruži zasebni gledališki šoli Inštitutu Leeja Strasberga. Gledališki pedagog Lee Strasberg je sledil nauku, ki ga je razvil ruski režiser in pedagog Kostantin Sergejevič Stanislavski. Bistvo metode Stanislavskega je, da igralec doživljanja lika ne indicira, temveč inducira.

Med letoma 1970 in 1979 je na inštitutu študiral pri Dominiquu De Faziju, Geraldine Barron, Edu Mitchelu, Benu Piazzanu, Alu Morgensonu in pri Strasbergu osebno v njegovem Master Classu. V Los Angelesu se je na tej gledališki šoli izobraževal osem let, tri semestre je bil tudi član izbrane skupine ze šole. Leta 1979 se je odločil za vrnitev v Slovenijo.

Ustanovitev Igralskega studia bratov Vajevec
Z mlajšim bratom Andrejem sta naslednjega leta ustanovila Igralski studio bratov Vajevec v Ljubljani. Namen ustanovitve te neformalne skupine je bil zagotoviti prostor, v katerem lahko igralci eksperimentirajo in preizkušajo svojo igralsko veščino brez pritiskov. Leta 1984 so člani studia posneli prvi kratki igrani film Intervju, leto pozneje so za takratno Televizijo Ljubljana snemali televizijsko igro Dan kot vsak dan in istega leta še otroško serijo Zlata ribica s sedmimi deli. Leta 1989 sta brata Vajevec ustanovila še Zagrebački glumački studio v hrvaški prestolnici. Prav tako od leta 1989 v Grožnjanu vsako leto organizirajo seminar igre po metodi, ki so ga izvajali tudi v letih, ko je bila na Hrvaškem vojna. Od leta 2009 ga organizirajo tudi v Bosljivi Loki pri Osilnici, piše na spletni strani igralskega studia.

Leta 1983 je nastopil v celovečercu Dih v režiji Boža Šprajca, v katerem so med drugim igrali tudi Ivo Ban, Faruk Begolli in Polde Bibič. Leta 1996 je režiral celovečerno komedijo Ludwigana po scenariju svojega brata Andreja. Leta 2007 ga je bilo mogoče videti ob Bernardi Oman, Igorju Samoboru, Branku Završanu in Branku Jordanu v filmu Maje Weiss Instalacija ljubezni. V istem letu je zaigral še v omnibusu Tošl po scenarijih in v režiji Darka Štanteta, Nataše Sirnik, Domna Neffata, Roka Klemenca, Gregorja Pavlija in Jerneje Žuran.

Janez Vajevec je umrl 2. junija.