Sidney Poitier je leta 2002 prejel še častnega oskarja za življenjsko delo. Takrat so ga temnopolti igralski kolegi označili za izjemno osebnost in igralca, ki je prisilil Hollywood, da ga je obravnaval enakovredno.

Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v obrazložitvi nagrade zapisala, da gre za igralca, ki je v svoji karieri nanizal izjemne vloge in blestel z unikatno prezenco. Nagrajen je bil za izredno igro in edinstveno pojavnost na filmskih platnih ter za predstavljanje filmske industrije z dostojanstvom, slogom in inteligenco.

Z bahamske farme paradižnikov na ameriške odre
Poitier se je rodil leta 1927 v Miamiju na Floridi, kar je pravzaprav bilo precejšnje naključje, saj so njegovi starši, ki so sicer živeli na Bahamih, bili zgolj na kratkem obisku v ZDA. Vendar je z rojstvom na ameriških tleh avtomatsko dobil tudi ameriško državljanstvo. Odraščal je na farmi paradižnikov na Bahamih, a se je s 15 leti vrnil v Miami, od tam pa se je leto pozneje preselil v New York.

Pozneje je delal v ameriški vojski, od leta 1946 pa je bil član gledališča American Negro Theater. Po debitantskem nastopu na Broadwayu je prvo filmsko vlogo odigral leta 1950 v filmu Josepha L. Mankiewicza No Way Out in kmalu postal prva temnopolta filmska zvezda, navaja Reuters.

Za oskarja prvikrat nominiran že nekaj let prej
Prvo oskarjevsko nominacijo za glavno vlogo mu je prinesel že film Beg v verigah (The Defiant Ones) Stanleyja Kramerja iz leta 1958. Vlogi v celovečercih Ugani, kdo pride na večerjo (Guess Who's Coming to Dinner), ki ga je leta 1967 prav tako režiral Kramer, in To Sir, with Love režiserja Jamesa Clavella iz istega leta sta bili nedvomni prelomnici pri razbijanju družbenih pregrad med temnopoltim in belim prebivalstvom v ZDA. V prvem je upodobil temnopoltega mladeniča s svetlopolto zaročenko, v drugem pa učitelja v neusmiljenem okolju šole v Londonu.

Drugi znameniti filmi iz tistega obdobja, v katerih je igral, so še Košček modrine (A Patch of Blue), v katerem je upodobil izobraženca, ki se spoprijatelji s slepim svetlopoltim dekletom, Šolska džungla (The Blackboard Jungle) in Rozine na soncu (A Raisin in the Sun). Prvega oskarja mu je torej leta 1964 prinesla vloga v filmu Lilije na polju (Lillies of the Field) v režiji Ralpha Nelsona, v katerem je nastopil v vlogi delavca, ki nemškim redovnicam pomaga zgraditi cerkev v puščavi.

Vloge v več kot 60 filmih
Poitier se je nasploh skozi kariero, v kateri je nastopil v več kot 60 filmih, vselej zavzemal za pravice temnopoltih in v filmih pogosto igral osebnosti, ki so jih zaznamovale medrasne napetosti.

Dejaven je bil tudi kot režiser ter je v tej vlogi sodeloval s svojim prijateljem Harryjem Belafontom in Billom Cosbyjem v Uptown Saturday Night iz leta 1974 ter Richardom Pryorjem in Geneom Wilderjem v filmu Stir Crazy, ki ga je posnel šest let pozneje.

V zadnjih dveh desetletjih ni bil več dejaven pred ali za kamero. Zadnjo vlogo je odigral leta 1997 v akcijskem trilerju Šakal (The Jackal) ob Richardu Gereu and Bruceu Willisu. Poitierja pa je bilo mogoče čez leta večkrat videti v vlogi podeljevalca oskarjev in zlatih globusov.

Dve ženi, šest hčera in tri knjige
Poitier se je sredi 70. let minulega stoletja poročil z igralko Joanno Shimkus, ki je bila njegova druga žena, skupno je imel šest hčera. Napisal je tudi tri knjige: This Life leta 1980, A Spiritual Autobiography leta 2000 in Life Beyond Measure: Letters to My Great-Granddaughter osem let pozneje.

Britanska kraljica Elizabeta II. mu je leta 1974 podelila naziv viteza, leta 2009 pa mu je takratni ameriški predsednik Barack Obama podelil predsedniško medaljo svobode, ki je najvišje civilno odlikovanje ZDA. Bil je celo veleposlanik Bahamov na Japonskem in pri Unescu, med letoma 1994 in 2003 pa tudi član upravnega odbora družbe Walt Disney.

Sidney Poitier je umrl 6. januarja na Bahamih, so po pisanju CNN-a sporočili z bahamskega ministrstva za zunanje zadeve, pri čemer niso razkrili vzroka smrti.