"Ne govorimo o hrepenenju po nečem materialnem, ampak o hrepenenju kot nekakšnem motorju življenja, ki mislim, da ga ima vsak od nas," je še dodala po ponedeljkovi predpremieri v Prešernovem gledališču v Kranju.

Premierno si lahko film v režiji Boža Grlja, ki je nastal v produkciji Dokumentarnega programa TV Slovenija, ogledate nocoj ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija.

Ekarjeva se je z Lepo Vido prvič zares srečala že, ko je študijsko preučevala arhetipskost ženskih likov v dramatiki Rudija Šeliga. Prevzelo jo je, kako je ta motivika močno obravnavana pri številnih slovenskih piscih.

V filmu o hrepenenju in Lepi Vidi govorijo strokovnjaki in umetniki Irena Avsenik Nabergoj, Igor Škamperle, Tine Hribar, Janko Kos, Mile Korun, Sebastijan Horvat, Andreja Gomboc in Bogdana Herman. Film pa sta ustvarjala tudi direktor fotografije Jure Nemec in montažer Martin Kastelic.

Opuščene hiše kot simbol zapuščenosti
Film je bil posnet v Kranju, na hrvaški obali in v Slapniku, saj so, kot je povedala scenaristka, v etnološkem muzeju našli fotografije vasi, ko je še živela. Tako so opuščene hiše uporabili kot simbol zapuščenosti.

Film so gradili na simbolih in asociacijah
Temelji na simboliki, saj je tudi Lepa Vida simbol. "Film je bilo težko delati, saj je bilo treba uprizoriti literarne osnove in hrepenenje. Gradili smo ga na simbolih in asociacijah," je povedal režiser.

Predpremiere se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki ga je spremljal kranjski župan Matjaž Rakovec. Kot je povedal župan, nacionalna televizija edina ohranja produkcijo pravih in izjemno kakovostnih dokumentarnih filmov. Prepričan je, da gre tudi pri tem filmu za vrhunski dokument časa in slovenske ustvarjalnosti.

Igor Kadunc: Ustvarjanje takšnih zgodb je naše osnovno poslanstvo
Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Igor Kadunc pa je pojasnil, da so nekoč zgodbe ustvarjali na papirju z gosjimi peresi, danes jih pripravljajo s kamero; nekoč so poezijo prebirali, danes želijo ljudje zgodbo videti ter doživeti ugodje slike in glasbene spremljave.
"Imamo dve možnosti, ali zagotovimo osnove, da bomo lahko tudi v bodoče take zgodbe delali sami, ali pa se začnemo napajati z zgodbami, večinoma v globalnem angleškem jeziku, in to ne o biti Slovencev," je opozoril in dodal, da jih veliko na RTV meni, da je ustvarjanje takšnih zgodb njihovo osnovno poslanstvo, in vedno težje sprejemajo to, da ne bi imeli sredstev za njegovo uresničevanje.

Od ljudskega izročila do vrhunske literarne umetnine
Film povezuje lansko stoletnico smrti Ivana Cankarja in letošnjo 170. obletnico smrti Franceta Prešerna. Govori o poti Lepe Vide od ljudskega izročila do vrhunske literarne umetnine, hkrati pa o poti samega človeka. Lepa Vida je namreč nesmrtni simbol hrepenenja in velja za enega najpomembnejših mitoloških motivov, ki se je ohranil v ljudski baladi.

V obdobju romantike je bilo zbiranje ljudskega gradiva izjemno pomembno za narodovo identiteto. Tako se je Lepa Vida znašla tudi v Prešernovih rokah. Potem ko je leta 1832 v Kranjski čbelici objavil pesem Od Lepe Vide, je ta ljudska balada vstopila v svet umetniške besede. Ivan Cankar pa jo je ustoličil kot svojo zadnjo dramo. V 20. stoletju so se k Lepi Vidi v svojih proznih ali pesniških delih obračali še številni slovenski literati, doživela je več kot 70 literarnih obdelav.