Če potrebujete osvežitev spomina: na začetku prejšnjega meseca je oskarjevec in nesporna legenda Martin Scorsese z eno samo nediplomatsko izjavo sprožil vihar. V intervjuju za Empire je pripomnil, da so Marvelove uspešnice po njegovem mnenju bolj podobne tematskim parkom kot pa filmom. "To ni filmska umetnost, s katero skušajo človeška bitja posredovati čustvene in psihološke izkušnje drugim človeškim bitjem".
V tednih, ki so sledili, so se oglasili tako pripadniki Scorsesejevega štaba (npr. Francis Ford Coppola: "Marty je bil še preveč prijazen") kot branitelji Marvela (npr. Jon Favreau). Scorsese je svoje komentarje še natančneje pojasnil v uvodniku za The New York Times. En glas pa je bil do zdaj zelo očitno odsoten: Kevin Feige je kreativni direktor in arhitekt Marvelovega filmskega vesolja; zdaj je spregovoril za podkast Awards Chatter, ki nastaja pod okriljem The Hollywood Reporterja.
Položaj je zdaj na žalost tak, da sta nastali dve ločeni polji: na eni strani obstaja globalna avdiovizualna zabavna industrija, na drugi film. Občasno se ti polji še prekrivata, a so to vse redkejši pojavi.
"S tem se ne strinjam," je Feige odgovoril na iztočnico, da filmi o superjunakih morda škodujejo industriji kot celoti. "Mislim, da prav vsi, ki sodelujejo pri teh filmih, obožujejo filmsko umetnost, radi hodijo v kino, spoštujejo kolektivno izkušnjo polne kinodvorane."
V letih od premiere prvega Iron Mana (2008) je studio Marvel postopoma pregnetel svet kinematografov do te mere, da na velikih platnih skoraj ni več prostora za filme, ki niso del velikih franšiz. Štirje od desetih najdonosnejših filmov vseh časov so nastali pod okriljem Marvela, ki je sicer v lasti Disneyja – med njimi je tudi film Maščevalci: Zaključek, ki je julija prehitel Avatar in postal najdonosnejši film vseh časov.
Kuhanje po receptu?
Čeprav občinstva tem filmom ne manjka, pa v resnici nimajo prave teže, kot je v svojem uvodniku argumentiral Scorsese. "Marsičesa ni – ni razodetja, ni skrivnosti in ni nobene resnične čustvene nevarnosti. Nobenega pravega tveganja ni. Filmi so narejeni tako, da zadostijo zelo specifičnim potrebam, in vedno gre za variacijo omejenega števila tem."
Feige, po drugi strani, že vrsto let argumentira, da skuša studio Marvel vzpostaviti drugačen model blockbusterja – Ant-Mana (2015) je denimo promoviral kot film o ropu, Stotnika Ameriko: Zimskega vojaka (2014) pa kot politični triler. V omenjenem podkastu navede vsa tveganja, ki so si jih v zadnjih letih privoščili – že od leta 2013 na primer niso posneli novega dela Iron Mana; namesto tega so raje ustvarili antagonizem med Tonyjem Starkom in Stotnikom Ameriko v Stotniku Ameriki: Državljanski vojni. "Posneli smo Državljansko vojno. Dva od svojih najbolj priljubljenih likov smo spravili v zelo resno teološko in telesno soočenje. Na koncu Brezmejne vojne smo ubili polovico svojih protagonistov. Super se mi zdi, da lahko na podlagi svojega uspeha tvegamo in preizkušamo različne poti."
Scorsese je mnenja, da je največje tveganje, ki si ga studio dandanes lahko privošči, to, da režiserju pusti proste roke za uresničevanje avtorske vizije. Snemanje filmov znotraj okvira franšize se mu zdi smrt za krhko ravnotežje med umetnostjo in komercialnostjo – komercialnost namreč dobi popolno prevlado. "Položaj je zdaj na žalost tak, da sta nastali dve ločeni polji: na eni strani obstaja globalna avdiovizualna zabavna industrija, na drugi film. Občasno se ti polji še prekrivata, a so to vse redkejši pojavi."
Pri Marvelu se ne bodo pustili motiti
Feige je na podkastu prišel do diplomatskega sklepa. "Vsak ima drugačno definicijo filma. Vsak ima drugačno definicijo umetnosti. Vsak ima drugačno definicijo tveganja. In vsak je upravičen do svojega mnenja. Vsak ima tudi pravico do pisanja uvodnikov in veselim se vsega, kar še sledi. Do takrat pa bomo lepo naprej snemali filme."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje