Če smo včasih prek ameriških in evropskih televizijskih mrež gledali predvsem dokumentarne serije o naravi, živalih in zgodovini zahodne civilizacije - o starih Egipčanih, Grkih, Rimljanih, Majih in vesolju, so nas v prejšnjem desetletju poplavili dokumentarci o forenzičnih raziskovanjih, umorih in ugrabitvah. Ti so s forenzičnimi televizijskimi serijami konkurirali s svojo jasno prednostjo – bili so odraz resničnih zgodb. Vsaka forenzična dokumentarna zgodba je nujno potrebovala tudi smrtno žrtev – truplo, ki pa je pozneje svoje posebno mesto dobilo v dokumentarcih, kjer je doktorica Jan Garavaglia, bolj znana pod imenom Doctor G, brez tabujev pred kamero secirala človeška trupla.

Dokumentarne smernice so se seveda skladale z navdušenjem nad TV-serijami s podobno tematiko, kot je recimo Dexter – forenzični strokovnjak in serijski morilec – nadaljevale pa so se z dokumentarci o raznih ugrabljenih in izginulih nesrečnikih, ki so v še poznejših dokumentarcih začeli prihajati nazaj še v obliki zlobnih duhov, 'zataknjenih' med pekel in nebesa. Dela forenzikov in zločini so postali celo tako popularni, da so si prislužili svoje dokumentarne kanale, kot sta recimo leta 1996 ustanovljeni Investigation Discovery in leta2005 ustanovljeni Crime and Investigation Network. Danes so popdokumentarne serije, ki jih lahko spremljamo po tujih komercialnih televizijah, razporejene v različne tematske sklope; za vsakega gledalca in ljubitelja tovrstnih oddaj se vsekakor najde nekaj primernega; od debeluhov, paranormalnih pojavov, črnih lukenj pa do vesoljcev, Hitlerja in šepetalca psom.

Zgodovina: stari Egipčani in Hitler
Zgodovina je ena izmed priljubljenih tem, ki je sodobne dokumentarce spremljala vse od njihovega začetka. Dokumentarci o zgodovini pričajo, da sodobnega gledalca zanimajo stare in mistične, še posebej pa neodkrite zanimivosti, ki jih skrivajo egipčanske piramide in izgubljene grobnice. Starodavna zgodovina zna biti v dokumentarnih filmih predstavljena dokaj mistično – še posebej gledljive pa so razne magične zadeve, kot so, recimo, dokumentarci o Nostradamusovih prerokbah. Sodobnega gledalca zanima tudi zgodovina Grkov in Rimljanov, še posebej pa zgodovinske okoliščine nastanka krščanstva in Jezusovega življenja – o tem pričajo priljubljeni dokumentarci, ki interpretirajo slavno Da Vincijevo šifro in razne druge zgodbe, ki raziskujejo Jezusovo resnično življenje.

Dokumentarci o zgodovini se v zadnjem času zelo pogosto osredotočajo na 2. svetovno vojno in Hitlerja. BBC je sicer že v sedemdesetih ponudil serijo dokumentarcev o drugi svetovni vojni z naslovom Svet v vojni (The World at War), ki je še danes na tretjem mestu IMDB-jevih najbolje ocenjenih dokumentarnih serij vseh časov. Zgodovina je pridobila celo svoje kanale; med bolj znanimi tekmeci zgodovinskih dokumentarnih kanalov sta verjetno leta 1995 ustanovljeni ameriški History Channel in leta 2004 ustanovljeni pannordijski in vzhodnoevropski Viasat History. Če bi priljubljene dokumentarne serije o zgodovini dopolnjevale še zgodbe iz obdobja razsvetljenstva, bi opus dokumentarnih filmov spregovoril o vseh kulturnih temeljih, ki uradno veljajo za temelje zahodne civilizacije: grško-rimske, krščanske in razsvetljenske ideje. Zadnje se sicer odlično odražajo v dokumentarcih o znanosti in tehnologiji, deloma pa tudi v dokumentarcih o naravi in evoluciji.

Tehnika: Mythbusters
Nekoč vsestranski in priljubljeni Discovery Channel, ki je na začetku novega tisočletja predvajal dokumentarce prav o naravi in vesolju, o Freudovi interpretaciji sanj, spolnosti (serija Sex Sense) in celo o virusih, je danes vse prej kot ogledalo svoje zgodovinske različice. Najprej je leta 2003 postala priljubljena dokumentarna oddaja Uničevalca mitov (MythBusters), ki se je z 257 epizodami predvajala vse do danes. Osredotočala se je na ljudske vraže, spletne govorice in razne druge mite ter na različne načine preverjala njihovo kredibilnost. Tem smernicam je kmalu sledil še National Geographic s serijo Megagradnje (Megastructures), ki je prikazovala gradnjo različnih nenavadnih gradbenih objektov. Discovery je nadaljeval z dokumentarnima serijama Ekstremno inženirstvo (Extreme Engineering) in Kako jim uspe? (How Do They Do It?). Prejšnje desetletje lahko zlahka označimo za obdobje dokumentarcev o 'tehniki'. Njihova specifična naravnanost je najverjetneje prispevala k razširitvi in razvoju drugih dokumentarnih serij – popolnoma nasprotnih žanrov, in sicer takšnih, ki mejijo že na resničnostno televizijo.

Resničnostna televizija: TLC
The Learning Channel – sicer Discoveryjev dokumentarni kanal, se je proti koncu prejšnjega tisočletja začel oddaljevati tako od svojega prvotnega poslanstva izobraževalnega kanala kot od svojega imena. Danes je poznan pod imenom TLC, žanrsko pa predvaja predvsem neke vrste resničnostnih dram. Serije, kot so Otroci in tiare (Toddlers & Tiaras) in Prihaja Honey Boo Boo (Here Comes Honey Boo Boo), so že popolnoma izgubile kakršen koli izobraževalni duh. Predstavljajo resničnostne zgodbe potrošniških otrok, ki v poplavi rožnatih načičkanih dekoracij tekmujejo za svojo pozornost. S tem je TLC nedvomno postal resničnostna televizija, ki išče izzive, kako gledalce še bolj šokirati; kaj se zgodi, ko amiši zapustijo svojo komuno (serija Pobeg amišev); kako si s (skoraj nevrotičnim) zbiranjem kuponov znižati znesek nakupa (serija Ekstremno zbiranje kuponov); kako daleč sežejo razvrat, kič in pretiravanje romskih sester (serija Romske sestre) in kako poligamist Cody Brown usklajuje življenje s štirimi ženami (serija Sestre žene)? TLC sodobnemu gledalcu ponuja ravno to, kar si sam že želi – priložnost za zgražanje in čudenje. Nad debeluhi, nad izmaličenimi in nad psihično zlomljenimi ljudmi.

Kultura: Taboo
Če ravno veliko dokumentarnih filmov o družbi zaide v nekritično predvajanje izbranih ekstremnih družbenih fenomenov in reproduciranje stereotipov, pa je nekaterim serijam treba priznati znanstveno natančnost in doslednost. Poleg že omenjene serije Sex Sense bi v tak sklop lahko uvrstili še angleško dokumentarno serijo Tabu (Taboo) (predvajal jo je National Geographic), ki z antropološko natančnostjo prouči rituale in tradicije, ki lahko v nekaterih družbah veljajo kot tabu. V kakovostne družbene dokumentarce spadajo tudi sicer malo starejše, a nikoli pozabljene odlične zgodbe angleškega novinarja Louisa Therouxa – simpatičnega radovedneža, ki v dokumentarne zgodbe vstopa z očmi vesoljca. Obiskal je pedofile, rasiste, bodibilderje, pornografsko industrijo, avtiste in hazarderje in vse brez kančka sramu do potankosti izprašal. Za svoje delo je dobil tudi že marsikatero nagrado. Trenutno zelo priljubljena serija, ki jo prav tako predvaja National Geographic, pa je interakcijska resničnostna serija Brain Games. Delovanje človeških možganov je v seriji prikazano tako, da lahko gledalci sodelujemo v različnih nalogah, ob tem pa nam strokovnjaki s področja nevroznanosti, kognitivne znanosti in psihologije delovanje možganov še podrobneje razložijo.

Kozmos: odisejada v času in prostoru
Evropski kanal Da vinci Learning je eden redkih dokumentarnih kanalov, ki je ostal izobraževalni in je delno namenjen tudi otrokom. Spremljajo ga lahko gledalci večine vzhodnoevropskih in balkanskih držav, pa tudi na Tajvanu, Tajskem in v Južnoafriški republiki. Poleg klasičnih kratkih dokumentarnih filmov v seriji Mejniki v tehnologiji in znanosti (Milestones Of Nature Science & Technology) je Da Vinci Learning poseben še po tem, da je eden redkih dokumentarnih kanalov, ki otroke ozavešča o sodobnih okoljskih vprašanjih, še posebej o posledicah podnebnih sprememb. Once Upon a Time je odlična animirana oddaja za otroke, ki je z repertoarja Da Vinci Learning ne gre izpustiti.

Izmed sodobne produkcije spodobnih dokumentarcev ne gre spregledati tudi ogromnega projekta; serije dokumentarcev o vesolju, zgodovini in človeštvu z naslovom Kozmos: odisejada v času in prostoru (Cosmos: A Spacetime Odyssey), ki jih je letos začel predvajati National Geographic. Na IMDB-jevi lestvici najbolje ocenjenih dokumentarcev vseh časov si Cosmos z 9,5 točke deli prvo mesto z BBC-jevim dokumentarcem Planet Zemlja (Planet Earth.) Ne smemo spregledati tudi Discoveryjeve serije Radovednost (Curiosity), ki se je leta 2011 začela s prvo epizodo z naslovom "Did God Create the Universe?" Vodil jo je znani fizik Stephen Hawking, ki je za Discovery napisal tudi dokumentarne miniserije z naslovom Into the Universe with Stephen Hawking.

Paranormalno: duhovi iz preteklosti
Znanost pa za gledalce, ki bi želeli še več nenavadnih in presenetljivih idej, včasih ni dovolj. Tako so se znanosti na škodo – domišljiji in znanstveni fantastiki pa v dobro – začeli pojavljati tudi psevdoznanstveni dokumentarci, ki raziskujejo različne paranormalne pojave, zle in dobre duhove in neznosna strašenja. Njihova očitna napaka je seveda bila ta, da je vsaka epizoda dosledno sledila začrtani strukturi; strašilo je vedno v drugem nadstropju hiše, v otroški sobi, 'duh' je nekoga vzel na piko, na koncu pa so skupaj z raznimi samooklicanimi mediji in duhovniki dušo pregnali iz hiše, saj naj bi se 'zataknil' med dva svetova. Animal Planet je znotraj priljubljenih iparanormalnih pojavov recimo predvajal serijo The Haunted, ki je govorila o duhovih in preiskovanju paranormalnih pojavov, ki so – najverjetneje, da bi se serija skladala s konceptom kanala – vključevala celo prestrašene živali. Za podobne oddaje obstaja celo ime – paranormalna resničnostna televizija. Oddaj o strašenju so se lotile številne televizijske mreže – tako je Discovery predvajal serijo Ghost Lab, Travel Channel serije Most Haunted, Ghost Adventures, Paranormal Challenge, History serijo Haunter History ter National Geographic serijo Paranormal?.

Invazija vesoljcev
Skupaj z duhovi so ponovno postali priljubljeni vesoljci. History Channel je s serijo Starodavni vesoljci (Ancient Aliens) od leta 2009 pa vse do danes buril duhove s svojo reinterpretacijo zgodovine. Serija predstavlja hipoteze t. i. starodavnih astronavtov, pri tem pa razlaga, kako različna zemeljska zgodovinska besedila, arheološki dokazi in legende odražajo dokaze o preteklem stiku Zemljanov z Nezemljani. Kritiki so serijo označili za psevdoznanost in psevdozgodovino. V nasprotju z omenjenimi paranormalnimi tržnimi nišami pa je Derren Brown – iluzionist, mentalist in skeptik posnel kar nekaj dokumentarcev na temo iluzij in zablod, v katere vsakodnevno zahajamo nevedni povprečneži. Med njimi so znane serije Derren Brown: Mind Control, slavna Apokalipsa ter God Illuson – kjer gledalcem razloži, kako nastajajo verska čustva in hkrati pojasni to, da nimajo realne povezave z dejanskim obstojem verskih bitij, recimo boga.

Živali in narava: Steve Irwin, David Attenborough in Cesar Millan
Seveda pa ne moremo mimo velikih junakov dokumentarnih filmov – živali. Animal Planet, ki je v lasti mreže Discovery Communications je predvajanje začel leta 1996 in postal prepoznaven po številnih serijah. Še danes je aktualna serija Živalska policija (Animal Cops), najbolj legendarni pa najverjetneje ostaja avstralski Lovec na krokodile (Crocodile Hunter) – Steve Irwin, ki je – ironično – umrl leta 2006 med snemanjem oddaje o najbolj smrtonosnih morskih bitjih, saj ga je v srce zabodel skat. Naslednja tržna niša je postala pasja psihologija, ki jo je po svetu razširil 'čustveno inteligentni' Cesar Millan, najbolj znan po seriji Šepetalec psom (Dog Whisperer with Cesar Millan). Od leta 2004 do 2012 je bila predvajana v več kot osemdesetih državah po svetu. Legenda dokumentarcev o naravi in živalih pa najverjetneje ostaja David Attenborough, ki je v svojem življenju posnel kopico dokumentarcev za BBC in osvojil precej nagrad.

Prihajajo devetdeseta
Če so popularno kulturo zadnje desetletje poplavile vsebine, ki so zaznamovale osemdeseta leta, pa prav ta čas v ospredje prihaja tudi desetletje, ki je bilo še pred kratkim dojeto kot sodobno in sedanje – devetdeseta. Radii vse več vrtijo glasbe iz devetdesetih, National Geographic pa je to novo tržno nišo hitro opazil in ponudil serijo dokumentarnih filmov z naslovom Devetdeseta – desetletje, ki nas je povezalo, v slovenščini pa je na voljo celo interaktivno družbeno omrežje devetdeseta.si, kjer lahko uporabniki svoje spomine iz devetdesetih delijo med sabo.

V Sloveniji lahko na tujih televizijskih kanalih gledamo torej različne dokumentarne serije. V nasprotju z vsebinsko pestrostjo pa lahko produkcijske hiše, ki imajo v lasti omenjene tv-kanale, preštejemo na prste. Glavnino obvladuje ameriška družba Discovery Communucations, ki je lastnik kanalov Discovery Channel, TLC, Animal Planet, Discovery Investigation, Science in še številnih drugih. Na drugi strani sta National Geographic in Nat Geo Wild v lasti družbe 21st Century Fox. Evropski mreži pa ostajata Modern Times Group (v lasti ima Viasat History) in BBC.