Televizija Slovenija v teh dneh v svojem arhivu za ogled odklepa številne dokumentarne filme, serije in druge oddaje, ki so lahko podpora izobraževanju na daljavo in oddaji Izodrom kot učnemu pripomočku, ki nastaja v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter zavodom za šolstvo.

Vsak dan bo na razpolago več vsebin, ki jih bomo izpostavili tudi na MMC-ju.

Sorodna novica Veliki slikarji na malem zaslonu: prvi je na vrsti Michelangelo

Za projekt Veliki slikarji na malem zaslonu so ustvarjalci kar petnajst let zbirali informacije o življenju in umetnostni dediščini največjih likovnih umetnikov; v njihovem izboru so Leonardo, Manet, Munch, Vermeer, Matisse, Rembrandt, van Gogh, Goya, Renoir, Bosch, Monet in Michelangelo. Vedno so bili prisotni na odprtjih razstav, tako da gledalec dobi občutek, da je del občinstva, del vodenega ogleda po muzeju. Poleg tega so opravili številne intervjuje in raziskali življenja umetnikov ter jih spretno vpletli v epizode.

Za zdaj si v arhivu 4D lahko brezplačno ogledate štiri epizode, že v prihodnjih dneh pa bo uredništvo postopoma dodajalo nove.

Michelangelo: Ljubezen in smrt
Michelangelo je izjemno nadarjenost za kiparjenje in slikanje pokazal že v rosnih najstniških letih, ko ga je pod svoje okrilje vzel Lorenzo Medičejski Veličastni, pri katerem je umetnik nekaj časa prebival in se izobraževal. V oddaji bomo skozi pripovedi iz biografije Giorgia Vasarija in Ascania Condivija spoznali nekaj podrobnosti iz Michelangelovega življenja, skozi pripovedi in mnenja različnih gostov pa bolje razumeli Michelangelove najslavnejše umetnine Davida, fresko v Sikstinski kapeli in grobnico papeža Julija II., pa tudi njegova manj znana dela.

Mlinarjev sin, ki je definiral nizozemsko zlato dobo
Rembrandt van Rijn se je rodil v premožni družini kot najmlajši od devetih otrok. Starši so ga poslali v šolo, toda odločil se je, da bo raje slikar. Že zgodaj je pokazal izjemno nadarjenost in kmalu odprl svoj atelje, ki je doživel velik uspeh. Zaradi razsipnega življenjskega sloga in nepremišljenega ravnanja z denarjem je v poznejših letih obubožal. V londonski Narodni galeriji in amsterdamskem Rijksmuseumu so s skupnimi močmi pripravili razstavo njegovih poznejših del, ki se odlikujejo po posebni tehniki slikanja. Gostje v oddaji nam bodo predstavili najvidnejša in najzanimivejša dela razstave.

Kdo je lepotica, ki se ozira čez ramo?
Vermeerjeva slika Dekle z bisernim uhanom je bila dolgo izgubljena, a so jo po številnih letih našli, restavrirali in razstavili v muzeju Mauritshuis, kjer hranijo tudi številne umetnine drugih velikih slikarjev. Dekle z bisernim uhanom so med obnovo muzeja razstavljali po vsem svetu in slika je povsod pritegnila veliko pozornosti. Gostje v oddaji bodo poskušali pojasniti, zakaj je ta skrivnostna slika tako priljubljena.

Goya: podobe iz mesa in krvi
Španski slikar Francisco de Goya se je rodil 30. marca 1746 v Fuendetodosu, umrl pa 16. aprila 1828 v Bordeauxu. Njegovo življenje sta usodno zaznamovala bolezen in nemirno družbeno dogajanje. Obvladal je vse slikarske tehnike in bil zelo plodovit umetnik. Znan je po svojih portretih plemenitašev in cerkvenih poslikavah, od vseh njegovih del pa najbolj izstopajo ciklusi jedkanic. Zakaj je Goya po več kot dveh stoletjih še vedno aktualen, bo skušal odgovoriti tokratni del serije o velikih slikarjih.

Manet, portretist življenja
Od 20. marca bo v arhivu dostopna epizoda, posvečena francoskemu slikarju Édouardu Manetu, ki velja za očeta moderne umetnosti. Rodil se je v premožni družini. Oče, ki je bil sodnik, je hotel, da gre po njegovih stopinjah, a se je mladi Édouard temu uprl. Že od nekdaj je vedel, da želi postati slikar. Risarskih tehnik se je učil pri slikarju Thomasu Couturu, nato pa je ubral svojo pot. Njegovo najbolj znano delo je Zajtrk na travi, ki je na pariškem Salonu povzročilo velik škandal. Manet je bil pogosto nerazumljen. Veljal je za impresionista, čeprav se sam ni prišteval k njim. Prvi je slikal moderni svet, hitro razvijajoči se Pariz in njegove prebivalce: domače, prijatelje in znance.

Claude Monet v pismih
Epizoda o Claudu Monetu, ki jo lahko gledate od 23. marca naprej, bo malce drugačna. Umetnika ne bomo spoznavali skozi njegova dela ali strokovne analize, ampak pisma njegovim prijateljem in mecenom. Ta nam razkrijejo doslej neznano Monetovo osebno plat, njegove strahove, bolečino ob izgubi bližnjih in veselje ob uspehu. Spremljamo njegovo pot od mladih let, ko se je kot slikar še uveljavljal in je obupno potreboval denar, do nekaj mesecev pred smrtjo, ko je pismo hkrati tudi nekakšna oporoka. Claude Monet je eden največjih impresionistov, istoimensko gibanje pa je dobilo ime prav po njegovi sliki Impresija, vzhajajoče sonce.

Renoir, občudovan in preziran
V oddaji, ki v arhiv prihaja 24. marca, bodo različni kustosi, umetnostni kritiki in umetniki razpravljali o poznejših delih slikarja Pierra Augusta Renoirja, ki so v svetu umetnosti manj znana in predvsem manj cenjena ter v nekaterih krogih celo prezirana, a so med ljudmi vseeno precej občudovana in priljubljena.

Van Gogh, slikar in mit
V Van Goghovem muzeju v Amsterdamu so preuredili razstavo del slovitega nizozemskega umetnika Vincenta van Gogha. V ospredje so postavili umetnika samega – njegove avtoportrete in druge slovite slike. Van Gogh se je za slikarsko kariero odločil razmeroma pozno in slikanja kljub duševnim stiskam in težavam ni nikoli opustil. V oddaji bomo, tudi skozi njegova pisma bratu Theu, spoznali njegovo življenjsko zgodbo in si ogledali številne risbe in slikarske mojstrovine.

150 let Edvarda Muncha
Ob 150-letnici rojstva Edvarda Muncha, najslavnejšega norveškega umetnika, so v njegovi domovini pripravili razstavo v dveh delih: v oselski Narodni galeriji in Munchovem muzeju. Kustosi obeh kulturnih ustanov, restavratorji in drugi poznavalci tega še vedno aktualnega slikarja so spregovorili o njegovem osebnem in poklicnem življenju, slikarskih tehnikah in simbolnem pomenu nekaterih slik. Med njimi izstopajo avtoportreti, Bolni otrok, ciklus Friz življenja in poslikava festivalne dvorane oselske univerze. Predzadnja epizoda v arhiv prihaja 26. marca.

Matisse in kolaži
27. marca bo deseterico zaokrožil veliki kolorist in fovist Henri Matisse. Že od malih nog je kazal nadarjenost za slikanje, ljubezen do barv pa je odkril med okrevanjem po bolezni, ko mu je mama podarila slikarski pribor. Po nekaj letih življenja v Parizu se je preselil na Azurno obalo in odkril popolnoma nov svet: živahne barve Sredozemlja, bleščečo svetlobo, eksotiko in globoke sence. S Picassom sta bila velika prijatelja in tekmeca. Ko je na stara leta okreval po operaciji tumorja, se je posvetil kolažem. Nastala so njegova najbolj znana dela: Polž, Spomin na Oceanijo, štirje Modri akti in številna druga. Njegov kronski dragulj pa je kapela sv. Rožnega venca v Venceu.