Film je prejel tudi vesno za najboljšo fotografijo in kostumografijo, izkupiček vesen pa sta zaokrožila še igralca Igor Samobor in Nataša Barbara Gračner.
Dramo mladega novomeškega režiserja, ki je pred kratkim navdušil tudi beneški Lido, kjer je prejel nagrado filmskih kritikov, je strokovna žirija opisala kot film o paradoksu vzgoje, o tavanju brez cilja med permisivnim in avtoritarnim, o sodobni nesposobnosti posameznika, da se sestavi v kolektiv. "Film nastane iz intimne nuje po kritičnem portretu šolskega sistema, vendar kmalu preraste v raziskovanje kolektivne družbene resničnosti. Počasi pada krinka za krinko mehanizmov družbenih struktur. Film se zaključi z eksistencialnim nelagodjem, ko platno v kinu postane kolektivno zrcalo," so v obrazložitvi še zapisali člani žirije hrvaški režiser Hrvoje Hribar, slovenski režiser Olmo Omerzu in režiserka Hanna A. W. Slak.

Dvojno slavje za Igorja Samoborja
Igor Samobor je vesno za glavno moško vlogo prejel za "močno minimalistično igro pri ustvarjanju karizmatičnega ambivalentnega lika profesorja nemščine". Nataša Barbara Gračner pa je v stranski vlogi Ravnateljice prepričala s "samoironično eleganco, s katero uprizori lik avtoritete v precepu med institucionalno in osebno pozicijo". Samobor je postal tudi Stopov igralec leta, izbrala pa ga je žirija v sestavi publicist Miha Brun, direktor agencije Adrema Kamenko Kesar in novinarka revije Stop Marjan Vovk (predsednica žirije).
Za najboljšo režijo je nagrajen Marko Šantić za film Zapelji me, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija. Žirija mu vesno podeljuje za "odločno in zrelo režijo, s katero zgradi intriganten pogled na sodobno življenje in ustvari nepozabljive filmske like".
Igralske nagrade še filmoma Dvojina in Čefurji raus
Vesno za glavno žensko vlogo je strokovna žirija podelila Nini Rakovec za "utelešenje karizmatične mlade ženske na prepihu življenja" v Dvojini še enega predstavnika novomeškega filma Nejca Gazvode. Vesne za najboljšo stransko moško vlogo pa so si razdelili vsi trije stranski igralci Vojnovićevega novega filma Čefurji raus - Dino Hajderović, Ivan Pašalić in Jernej Kogovšek. Kot je zapisala žirija, so prepričali s preigravanjem stereotipov subkulture z mladostno norostjo, temperamentom in svežino.
Med dokumentarci slavila zgodba o Marku Breclju
Nagrada za najboljši scenarij je šla v roke Matjaža Ivanišina in Nebojše Popa Tasića, ki sta v filmu Karpopotnik poskrbela za "sintezo besede in filmskega znaka v domišljeno pripovedovani zgodbi o potovanju v preteklost in srečni vrnitvi v prihodnost". Najboljši dokumentarni film je Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj? režiserja Janeza Burgerja (produkcija RTV Slovenija). Film, ki ga je režija opisala kot "portretni roadmovie enega najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev, mentorjev in aktivistov", je nagrajen tudi za montažo (Miloš Kalusek). Najboljši kratki film je Boles režiserke Špele Čadež, ki je navdušila z vrhunsko avtorsko poetiko, s katero ustvari avtorica intimno zgodbo na območju med resničnostjo, fikcijo in fantazmo.

Posebno omembo žirije prejme Barbara Zemljič za filma Panika in Pravica ljubiti, ki sta nastala v produkciji oziroma koprodukciji RTV Slovenija, v njih pa po besedah žirije postavlja meje z oblikovanjem pronicljive in inteligentne zabave za širše občinstvo.
Najboljši animirani film je Wanted
Dobitnik vesne za najboljšo fotografijo Fabio Stoll, ki je v Razrednem sovražniku ustvaril "umirjeno in premišljeno obvladovanje pogleda". Bistri Borak pa je nagrado za kostumografijo prinesla "natančna karakterizacija posameznika in kolektiva". Razredni sovražnik je tudi dobitnik nagrade občinstva Teleking, denarni del katere pa je producent Triglav film podaril študentom AGRFT.
Vesno za najboljšo glasbo prejme danski duet Monkey Cup Dress (Dvojina), vesna za najboljši študijski film in Restart nagrada za najboljši študijski film pa sta šli v roke Maje Prelog za "igriv in natančen filmski jezik" Divjega vzhoda. Boris Dolenc je s temperamentnim in humornim rušenjem svetinj patriarhalne družbe v filmu Wanted slavil v kategoriji animiranega filma.
Koprodukcija Staragare in RTV Slovenija Zoran, moj nečak idiot Igorja Prinčiča je najboljša manjšinska koprodukcija, filmu pa sta nagrado za scenografijo prinesla tudi Vasja Kokelj in Anton Vončina Spazapan. Film, ki je v Benetkah prejel nagrado občinstva v sekciji Teden kritike, je žirija opisala kot "produkcijsko, fabularno in emotivno prebujanje ustvarjalnega naboja regionalnega filma". Vesno za posebne dosežke prejme Luksuz produkcija Toma Gomizelja.
Leto Karpa Godine
Šestnajsta izdaja festivala, ki je potekal tudi v znamenju dobitnika Badjurove nagrade za življenjsko delo Karpa Godine, je sicer postregla z 42 filmi v tekmovalnem in 21 filmi v netekmovalnem programu. Tudi letos so osrednji program pospremili številni dogodki – od zajtrkov s filmarji do seminarja o avtorskih pravicah ter projekcij mladinskih in otroških filmov. Karpu Godini so pripravili retrospektivo njegovih kratkih filmov in priložnostno razstavo, že na predvečer festivala pa so se poklonili stoti obletnici rojstva Františka Čapa, čigar kratki film Piran - biser slovenskega primorja so predvajali ob koncu festivala.