Redford je v svojem otvoritvenem nagovoru tudi dodal, da se občinstvo, ki ljubi zahtevnejše filme, smeje prek bolečine nepopolnega sveta. "Dejansko sem zelo pozitivno nastrojen. V slabih časih se namreč vedno najde priložnost za umetnike," je pojasnil.

Od prve sezone leta 1985 se je festival posvečal nizkoproračunskim človeškim dramam, in ko so taki filmi postali odmevnejši tudi v Združenih državah in so začeli prinašati dobiček, naj omenimo le filma Seks, laži in videotrakovi (Steven Soderbergh, 1989) ter Prodajalci (Kevin Smith, 1994), se je začel širiti tudi trg neodvisnega filma.

Sundance piše zgodbo neodvisnega filma zadnjega četrt stoletja
Leta 1981 je Redford ustanovil Sundanceov filmski inštitut, namenjen odkrivanju in podpiranju neodvisnih umetnikov in njihovega občinstva. Štiri leta pozneje pa se je začel tudi filmski festival, ki je v 25 letih postal institucija neodvisnega filma in največji tovrstni festival v Ameriki. Festival je Redford poimenoval po svojem liku iz filma Butch Cassidy in Sundance Kid (George Roy Hill, 1969), v neposredni bližini pa je tri leta pozneje snemal tudi glavno vlogo v filmu Jeremiah Johnson (Sydney Pollack, 1972)

Nabor prikazanih filmov se je skozi leta širil, saj so vključili več komedije in tehnologije, prav tako pa so filmi postajali tudi bolj globalni v svojem dosegu. Te spremembe pa nastajajo ravno s Sundanceom, prav tako pa se je zviševala (tehnična) kakovost filmov, ki so prišli tudi v boj za oskarje (Naša mala mis, 2006). Z lanskim letom so se tudi nad filmsko industrijo zgrnili črni oblaki, vseeno pa organizatorji trdijo, da so prodali več vstopnic kot lani, čeprav je iz Hollywooda prišlo manj odprav velikih družb.

Zmagovalce bodo razglasili 25. januarja
Festival se bo končal 25. januarja s podelitvijo nagrad za najboljši neodvisni film, režiserja, scenarista, snemalca oziroma direktorja fotografije, in sicer tako v kategoriji za dramo kot tudi dokumentarce.

B. K.