Danes zvečer bi se s podelitvijo nagrade v Zürichu morala slavnostno začeti retrospektiva filmov Romana Polanskega. "Eden največjih režiserjev našega časa bi moral nocoj dobiti nagrado za življenjsko delo," piše v izjavi za javnost na spletni strani festivala. "Namesto tega ga je policija zadržala ob prihodu na letališče v Zürichu. Njegovo pridržanje je v zvezi z nalogom za aretacijo, ki so ga ameriške oblasti vložile leta 1978. Vodstvo festivala je nad razvojem dogodkov šokirano." Retrospektive ne nameravajo odpovedati, pač pa jo zdaj ponujajo kot priložnost, da ljudje z obiskom pokažejo svojo solidarnost z režiserjem.

Zgodba je verjetno vsem znana
Poljski režiser z judovskimi koreninami je pred 30 leti priznal, da je imel (v stanovanju Jacka Nicholsona, ki je igral v njegovem takrat najnovejšem filmu Kitajska četrt) spolne odnose s 13-letnim dekletom, ki jo je najel za fotografiranje, nato pa ji dajal mamila. (V zvezi z vsem skupaj je morala izjavo takrat podati tudi Anjelica Houston, ki je bila takrat v stanovanju (Nicholsona ni bilo). Žrtev je opisala kot "eno tistih drobnih pišk, ki bi lahko bile stare do 25 let" in da punca ni "bila videti kot kakšna prestrašena mala trinajstletnica". "Mislim, da (Polanski, op. n.) ni slab, le nesrečen moški," je še izjavila.)

Obtožnica je uvodoma zajemala šest točk in grozil mu je dosmrtni zapor, vendar je nato nezakonit spolni odnos z mladoletnico priznal, zato so mu preostalih pet točk obtožnice izbrisali. A tudi samo za to točko obtožnice mu je grozila kazen do 50 let zapora, čeprav so tožilci pozneje razložili, da je običajna kazen v takšnih primerih največ do tri leta zapora.

Svoje izgnanstvo je vzel resno
Polanski, ki je ves čas vztrajal, da je bilo dekle spolno izkušeno in da je na odnose pristalo, je 42 dni preživel na opazovanju v psihiatrični bolnišnici, nato pa še pred izrekom obsodbe pobegnil iz države. V ZDA se od takrat ni vrnil (vzeli so mu tudi vizo) - niti oskarja za režijo filma Pianist leta 2002 ni prišel iskat osebno, ampak mu ga je v Pariz prinesel prijatelj Harrison Ford.

76-letni režiser filmov Kitajska četrt, Rosemaryjin otrok, Pianist in Oliver Twist pa je na žalost znan tudi po še temnejšem poglavju iz svojega življenja: leta 1969 so v njegovo hišo vdrli člani zloglasne družbe Charlesa Mansona in brutalno umorili njegovo tedanjo ženo Sharon Tate, ki je bila v osmem mesecu nosečnosti.

Klasična zagata: ali slavni lahko dobijo pošteno sojenje?
V preteklosti je Polanski že večkrat skušal doseči razveljavitev obtožnice, a se je vedno zapletlo pri tem, da ni hotel priti v ZDA na zaslišanje. Režiserjevi odvetniki trdijo, da je šlo pri primeru za zlorabo pooblastil s strani oblasti in opozarjajo na sodelovanje tožilstva in sodnika, zaradi česar sojenje menda ni bilo pošteno. Zadnji poskus razveljavitve je vrhovni sodnik Peter Espinoza v Los Angelesu zavrnil letos - a je pustil priprta vrata za spremembo svoje odločitve, če bi se obtoženel pojavil na sodišču. Espinoza je omenil tudi lanski dokumentarec, ki je primer pokazal v novi luči: velik del krivde za nastalo zmedo polaga na (zdaj že pokojnega) takratnega sodnika, ki se je preveč bal, kaj bi se zgodilo z njegovo javno podobo, če ne bi obtoženca poslal v zapor. Zato je tudi ignoriral dogovor, ki sta ga dosegla odvetnik Polanskega in tožilec in ki naj bi obenem rešil režiserja pred zaporom in dekletu prihranil nepotrebno izpostavljanje v javnosti.

Zanimivo je tudi to, da celo žrtev spada med tiste, ki se zavzemajo za razveljavitev obsodbe. prek svojega odvetnika je sporočila, da je razočarana, da Espinoza ni upošteval jasnih dokazov sodniške in tožilčeve korupcije. "Če bi gospod Polanski dobil pošteno sojenje, moja klientka ne bi še 32 let pozneje trpela zaradi nezaželjene publicitete."