Praznik slovenskega filma v Portorožu, že 22. po vrsti, se je kot vsako leto sklenil s podelitvijo slovenskih filmskih nagrad vesna.

Strokovna žirija za celovečerne igrane, dokumentarne in animirane filme, ki so jo sestavljali dramska igralka Živa Selan, scenarist in nekdanji direktor Filmskega centra Srbije Boban Jevtić ter režiser in producent Rok Biček, je zapisala, da gre pri filmu Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča za osupljivo filmsko stvaritev z izjemno vizualno komponento in zaokroženostjo, ki v svojih številnih kvalitetah močno presega običajni okvir nacionalne kinematografije.

"Vsi elementi filmskega jezika v tej dodelani mojstrovini so uporabljeni premišljeno in subtilno, kar gledalcu omogoči izjemno emotivno in estetsko doživetje. Prepričani smo, da je ta film znanilec pomembne prelomnice za slovensko kinematografijo," je zapisala žirija.

Presodila je tudi, da so redki filmi tako precizni, premišljeni in poglobljeni ter v takšnem soglasju vseh kreativnih elementov, kot je film Zgodbe iz kostanjevih gozdov. "S samosvojo poetiko in izvirnimi rešitvami mu uspe, da nas s filmskimi izraznimi sredstvi presenetljive avtorske in obrtne zrelosti popelje na čarobno popotovanje v svet kostanjevih gozdov."

Sorodna novica "Ne opažam žensk, ki bi po svetu s podobnim idiotskim ponosom kot moški gojile svoje konflikte."

11 vesen za film Zgodbe iz kostanjevih gozdov

Zmagovalni celovečerec je tako odnesel domov kar 11 vesen, in sicer med drugim za najboljši celovečerni film, režijo (Gregor Božič), najboljšo moško glavno vlogo (Massimo De Francovich) ter nagrado občinstva. Poleg omenjenih pa je dobil vesne še za fotografijo, izvirno glasbo, montažo, scenografijo, kostumografijo, masko in zvok.

"V interpretaciji Maria, "ta škrtega mizarja", je Massimo De Frankovich uspel v enem zamahu skozi maestralno igralsko kreacijo pričarati celotno paleto različnih emocij in bogastvo notranjega sveta, ki se skriva za obrazom, otrdelim od teže življenjskih preizkušenj. Skozi dostojanstvo, toplino in plemenitost, ki jo nosi njegov lik, nam je približal pretresljivo usodo neke skupnosti," je ocenila žirija in za najboljšega igralca razglasila De Francovicha.

Film Zgodbe iz kostanjevih gozdov je nastal v produkciji zavoda Nosorogi, koproducenti pa so Transmedia Production, Deutsche Film Und Fernsehakademie Berlin in RTV Slovenija.

Sorodna novica Zgodbi iz Benečije in Porabja navdušili v Portorožu

Najboljši scenarij Katje Colja

Za najboljši scenarij sta nacionalno filmsko nagrado dobila Katja Colja in Angelo Carbone za film Igor in Rosa, ki ga je režirala Katja Colja. "Skozi izjemno delikatno zgodbo nam scenarista Katja Colja in Angelo Carbone razkrivata vso globino izgube otroka in soočanja z njo. Rahločutno in subtilno se skozi vrsto detajlov in situacij iz vsakdanjega življenja izoblikuje celostna mozaična podoba odtujenih medosebnih odnosov, katerih dinamika nas postopoma in neopazno vodi do močne emotivne katarze," je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Sorodna novica Matej Nahtigal s Korporacijo znova preizkuša meje filma noir

Najboljša ženska vloga Lize Marijine

Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo je prejela Liza Marijina v filmu Polsestra Damjana Kozoleta. "V lik uporniške Neže je Liza Marijina vnesla slojevitost in globino, ki subtilno namigujeta na skrita in potisnjena čustva, ki se skrivajo za navidezno grobostjo, nesramnostjo in samoironijo. Z natančnimi in dobro umerjenimi sredstvi ji uspe postopno razkrivanje emotivnega odpiranja svoje junakinje," je zapisala režija.

Najboljša ženska in moška stranska vloga

Skupaj so na festivalu podelili 23 vesen. Za najboljšo stransko vlogo jo je dobila Jana Zupančič v kriminalni drami Korporacija Mateja Nahtigala, za najboljšo stransko moško vlogo pa Milivoj Roš v filmu Oroslan Matjaža Ivanišina.

Najboljši dokumentarec Hči Camorre

Kot najboljši dokumentarni film je bil nagrajen observacijski dokumentarec o morilki kamore – Hči Camorre Siniše Gačića. "Pretanjen scenarij, pogumna kamera in odlična režija nas popeljejo na napeto filmsko potovanje glavne protagonistke in njenega partnerja, ki jo je 24 let čakal, da se vrne domov," je v obrazložitvi zapisala žirija, ki je ocenjevala dokumentarne filme, kratke filme, študijske ter manjšinske slovenske koprodukcije. V njej so bili režiserka Nina Blažin, animator Grega Mastnak ter filmska in TV-režiserka, scenaristka, producentka, pedagoginja Maja Weiss.

Nagrado za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je dobil film Bog obstaja, ime ji je Petrunija Teone Strugar Mitevske, za najboljši animirani film Liliana režiserke Milanke Fabjančič, za najboljši kratki igrani film Raj Mitje Lična in Sonje Prosenc, za najboljši študijski film pa Alzheimer cafe Martina Drakslerja.

Nagrada Art kino mreže

Film Bog obstaja, ime ji je Petrunija je dobil tudi nagrado Art kino mreže Slovenije. Žirijo so sestavljali Petra Gajžler (AKMS, projekt Filmska osnovna šola), Barbara Kelbl (Kinodvor, Ljubljana) in Matej Patljak (Kino Rogaška, Kino Slovenska Bistrica, Kino Brežice, Kino Sevnica).

"Junakinjo močni notranji občutek za pravičnost žene v tihi, a vztrajni upor proti na videz svetim pravilom in nepremakljivim strukturam moči. Njen boj je danes več kot aktualen. Izvrstno igro glavne protagonistke in močno zgodbo s ščepcem satiričnega humorja podpira ikonična in hkrati ironična vizualna podoba," so zapisali v obrazložitvi.

Nagrada kosobrin

Popoldne je Društvo slovenskih režiserjev podelilo tudi nagrado kosobrin, ki je namenjena povečanju prepoznavnosti vseh neavtorskih poklicev v produktivni kinematografiji in TV-ustvarjanju. Dobil jo je direktor filma Matija Kozamernik – Jojo. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je Kozamernik predvsem odličen prevajalec avtorskih vizij in zahtev v jezik realnosti oziroma realizacije: "To prevajanje je glede na njegovo zahtevnost gotovo najbolj nepriznana umetniška disciplina. Jojo je v njej prvak."

V tekmovalnem programu letošnjega FSF-ja so do nedeljskega večera prikazali 57 filmov, med katerimi je bilo 11 svežih slovenskih celovečercev. Na festivalu so sicer v celoti prikazali kar 106 filmov. V sekciji Posvečeno so se poklonili letošnjemu Badjurovemu nagrajencu za življenjsko delo, neodvisnemu filmskemu avtorju in komponistu Andreju Zdraviču, festival pa je kot vsako leto zaznamoval bogat strokovni program, namenjen izobraževanju vseh, ki se ukvarjajo s filmom, in vzpostavljanju poslovnih vezi. V fokusu koprodukcijskega srečanja je bila Italija.

Spodaj si lahko pogledate posnetek podelitve nagrad 22. Festivala slovenskega filma.