Hatun 'Aynur' Sürücü je bila potomka turškokurdskih priseljencev v Nemčiji. Pri vsega 16 letih so jo proti njeni volji poslali v vasico njenih prednikov in omožili z nasilnim bratrancem, s katerim je nato tudi zanosila. Po letu dni mu je ubežala in se zatekla nazaj k svoji družini, ki pa jo je skupaj z njenimi tremi brati zavrnila, saj je po njihovem prepričanju s pobegom od moža umazala družinsko čast.

Sramota zaradi pobegle hčere in sestre
Aynur se je obrnila na socialno službo, ki ji je pomagala najti stanovanje v Berlinu in pozneje tudi službo. Po rojstvu sina Cana v letu 1999 se je srečno zaljubila v Nemca, na drugi strani pa je njena družina doživljala hudo sramoto zaradi pobegle hčere in sestre, dejanja katere so pomenila hudo kršitev kodeksa časti in kulturnih navad.

Aynur je februarja 2005 padla pod streli mlajšega brata Nurija, ki jo je umoril na avtobusni postaji, nekaj sto metrov stran od njenega stanovanja.

Zgodba skozi Aynurine oči
Režiserka Sherry Hormann je leta 2019 posnela film Samo ženska (Nur eine Frau), v katerem je zgodba podana iz Aynurinega zornega kota. Scenarij je po knjigi Matthiasa Deißa in Joja Golla napisal Florian Öller.

V kritiško čislanem nemškem celovečercu igrajo Almila Bagriacik, Rauand Taleb, Aram Arami, Meral Perin, Mehmet Ateşçi, Mürtüz Yolcu, Merve Aksoy in Armin Wahedi. Film vsebuje tudi resnične videoposnetke Aynur in njenega nemškega partnerja.