Film pripoveduje zgodbo o sedemnajstletniku iz revne družine, ki na vsak način želi uspeti. Ko se mu ponudi priložnost za šolanje na elitni nacistični šoli, jo takoj zagrabi, a sčasoma začne spoznavati zgrešenost Hitlerjeve ideologije. Čeprav je bilo filmov o nacistični nemški zgodovini posnetih že nešteto, pa se je v Nemčiji oblikoval nov krog filmarjev, ki zgodbo pripovedujejo nekoliko drugače - z bolj osebnega stališča predvsem takratnih Hitlerjevih podpornikov.

Spopad z lastnimi demoni
Gansel pravi, da se je za snemanje te tematike odločil, da bi se soočil z zgodovino svoje družine. Njegov dedek je bil namreč študent in pozneje tudi profesor na nacistični vojaški akademiji, podobni, kot jo režiser prikazuje v filmu Napola. Ganslov dedek je do svoje smrti pred vnuki upravičeval svoje početje, za katerega naj bi bil kriv takratni sistem.

Zgodovino pišejo zmagovalci
Gansel je prepričan, da je bilo do zdaj posnetih preveč "politično korektnih" filmov o nacistični nemški zgodovini, ki so bili vedno na strani žrtev. Ti filmi niso nikoli ničesar pojasnili, zato je po režiserjevem mnenju prišel čas za nekoliko drugačne filme. Čeprav Gansel v Napoli skuša prikazati predvsem, kako lahko mladega človeka pritegne neka ideja, pa tudi če je slaba, ne prikrije niti grozot in surovosti nacizma.
Film smo si Slovenci lahko ogledali že septembra na TV Slovenija.

Odpiranje gnojne rane zgodovine
Bolj osebne človeške plati nacističnega obdobja sta se lotila tudi Oliver Hirschbiegel s svetovno uspešnico Propad o Hitlerjevih zadnjih dnevih in Marc Rothemund, ki je posnel letošnjega kandidata za tujejezičnega oskarja, film Sophie Scholl: The Final Days. Tudi Rothemund se je za snemanje filma o dogajanju v Nemčiji med 2. svetovno vojno odločil zaradi družinske povezanosti z nacističnim režimom. Film Sophie Scholl: The Final Days je posnet po resničnih dogodkih o odporniški skupini, ki se je znotraj države borila proti Hitlerju in njegovemu režimu.