71-letni Pacino, Steven Bauer, Robert Loggia in F. Murray Abraham pa tudi producent Martin Bregman so na nekakšni okrogli mizi v dvorani Belasco obujali spomine na snemanje filma pod režijsko taktirko Briana De Palme.

Pacino se je spominjal, da si je vloge v adaptaciji želel, vse odkar je videl nastop Paula Munija v izvirniku iz leta 1932. Ko jo je dobil, mu je režiser Sidney Lumet svetoval, naj iz svojega lika namesto Italijana naredi Kubanca. De Palmov Brazgotinec je postavljen v Miami osemdesetih let prejšnjega stoletja, Pacinov Montana pa je ambiciozen kubanski priseljenec, ki vzpostavi in vodi cvetoč imperij preprodaje mamil - vse dokler mu tal pod nogami ne spodneseta lastna pohlep in zasvojenost.

Prav ti prizori orožje vihtečega, kokain snifajočega Montane so eni najbolj antologijskih v dolgoletni Pacinovi karieri. Igralec v retrospektivi vidi, da se je tistih devet mesecev, kolikor so film snemali, duh Montane popolnoma naselil v njem. Ko se je na primer nekoč vanj zagnal prijateljev bevskajoči cucek, je instinktivno pripravil pest za udarec - poteza, ki je sicer zanj povsem netipična. "Zato pa imam rad Tonyja Montano, ker sam tega ne morem početi!"

Tonyjev pohlep ima iste korenine kot požrtnost Wall Streeta
O filmu, ki so ga leta 1983 posneli, Pacino pravi, da je nasilje v njem "na trenutke dih jemajoče" in da je bilo nekaj časa v zraku ideja, da bi mu zaradi vsega tistega preklinjanja nalepili cenzorsko oznako x (besedo f**k in njene izpeljanke uporabijo kar 226-krat, kar pomeni 1,32 f**ka na minuto). Pa mu je niso, kajti "ni bil tako nasilen kot veliko filmov tistega časa". Spornejše so teme pohlepa, napuha in povzpetništva, ki bi, če bi film izšel danes, še vedno verjetno pritisnile na kak živec. "Scenarist Oliver Stone in Brian De Palma sta skušala načeti temo vseprisotne pogoltnosti v osemdesetih," razlaga Pacino. "Takrat se je vse vrtelo okrog pohlepa, na primer na Wall Streetu, in to je del tega trenda. Obenem pa imamo v Tonyju izvrsten lik človeka, ki je pripravljen narediti kar koli, ki kot feniks vstane iz pepela, ki kot Ikar leti blizu sonca."

Vroč "prijateljček"
Sicer pa se je oskarjevec pri snemanju Brazgotinca opekel - in to čisto dobesedno. Nekega dne je namreč po nesreči zagrabil cev puške, ki so jo tik pred tem uporabili v enem od prizorov s pobesnelim, streljajočim Tonyjem Montano: "Roka se mi je prilepila na tisto pr***co." Naslednja dva tedna zaradi tega ni mogel delati.

Pacino Brazgotinca v tako lepem spominu nima zaradi njegovega uspeha (trenutno je na 147. mestu IMDb-jeve lestvice 250 najboljših filmov vseh časov), ampak - nasprotno - zato, ker ga sprva nihče ni hotel niti povohati. "Eden meni najljubših je prav zaradi celega postopka evolucije. Po premieri so ga mediji bolj ali manj razcefrali ... nihče ga ni pohvalil, bil pa je kar dobro obiskan." Še danes se mu zdi, da je "skoraj čudež", da Brazgotinca vedno znova odkrivajo novi gledalci.