Jan Cvitkovič je v MMC-jevi spletni klepetalnici dejal, da je politika v zadnjih štirih letih imela skrajno negativen vpliv na filmskem področju, saj so ključna mesta zavzeli neusposobljeni SDS-ovski aparatčiki, ki jim je propadel vsak projekt, ki so se ga dotaknili. Kaj takega se po Cvitkovičevih besedah ni zgodilo že od časov svinčenega komunizma. Od nove vlade pa si nič ne obeta, da ne bo potem razočaran.

Zato se mu zdi tudi ponovno odprtje Kinodvora velik uspeh: "Zelo sem vesel, da je zgoraj omenjena kompanija (vključno z Ravterjem) s ponovnim odprtjem Kinodvora doživela še en poraz. Kot je omenil nekdo na spletu: Ti ljudje so tako nesposobni, da še uničiti ne znajo ničesar tako, kot je treba ..."

Njegovi najljubši filmi so Divji v srcu (Wild at Heart, 1990, David Lynch), Ultranova (2005, Bouli Lanners) in Izgon (Izgnanie, 2007, Andrej Zvjagincev) ter še kakšen star ameriški film. Sicer pa filme gleda zelo redko, še največ jih vidi, ko je član žirije na kakšnem festivalu.

Mednarodna sodelovanja? Če bi imel možnost, bi snemal z Willemom Dafoejem in Joaquinom Phoenixom, naslednji celovečerec z delovnim naslovom Arheo pa bo najbrž posnel v Italiji.

"Bolj razmišljam o tistem, ki še pride"
Ali mu je bolj všeč Kruh in mleko ali Odgrobadogroba? "Oba imam rad, vendar nanju nisem več navezan. Bolj razmišljam o tistem, ki še pride." Zakaj pa so skoraj vsi njegovi filmi uspešnice? "Mogoče je štos v tem, da poskušam predvsem zadovoljit sebe in ne kalkuliram. Potem se vedno najdejo še drugi, ki jim je to O. K."

V Staragari sprejemajo vse, kar gre v njihov koncept
Tako deluje tudi njegova produkcijska hiša Staragara, kateri lahko vsakdo pošlje scenarij, odločijo pa se za tiste, ki gredo v njihov koncept. Kakšen je ta koncept, pa ne namerava izdati, saj bi potem lahko kdo temu prirejal scenarije, kar pa ne more delovati.

Vprašanja so se dotikala tudi tematike filma. Na vprašanje, kako to, da je v filmu Kruh in mleko prikazal bedo Tolmina, v filmu Odgrobadogroba pa kraško demenco, pri čemer živi na Krasu, izhaja pa iz Tolmina, je tako dejal: "Ker sem dementen bednik, napol Tminc, napol Krašewc."

Po čem si bo zapomnil pravkar umrlo igralko Sonjo Savič, ki je igrala tudi v njegovem Kruh in mleko? "Po ogromnem svetu, ki ga je nosila v sebi in kamor ni mogel nihče."

Bolj kot film mu je pri srcu pisana beseda, pravkar pa je izdal tudi svojo pesniško zbirko: "Pesmi pišem že dolgo, ampak na redko - v medseboj zelo oddaljenih etapah, kadar sem v bodisi zelo mirnem stanju bodisi v zelo kaotičnem in razrvanem. Vmes te potrebe nimam. Prebiram tudi poezijo, ampak manj kot npr. romane."

Njegovi najljubši pesniki oziroma pisatelji?
Raymond Carver, Alberto Moravia, Charles Bukowski (predvsem pozno obdobje), Flannery O'Connor, Izak babel, Vsevolod Ivanov, John Irving ...

Kakšna pa je njegova hierarhija umetnosti? "Pravzaprav sem najprej začel pisati poezijo, potem tudi kratke pesmi. Nekaj časa sem v študentski sobi izdeloval majhne instalacije. Pravzaprav mi je vseeno, s čim se ukvarjam. Umetnost je samo ena. Me pa pomirja in zadovoljuje tudi ročno delo: mizarjenje, klesanje ..."

Veliko je razmišljal tudi o ekranizaciji kratke zgodbe Raymonda Carverja Why don't we dance?, od vedno pa si je želel napisati roman, vendar ima še vedno premalo samodiscipline.

Kaj pa ženske?
Je poročen, všeč pa so mu "ženske z nogami rahlo na o, vitke, z večjimi prsmi in rahlo hotentotsko zadnjico, z rahlo aziatskimi očmi. Pa tudi majhne in srednje".

B. K.