13. izvedba festivala na severu Srbije se je začela 15. julija, ob filmu Jana Cvitkoviča pa so organizatorji na program uvrstili tudi film Delo osvobaja Damjana Kozoleta, ki je v intervjuju ob festivalu povedal, da po njegovem mnenju ne vlada kriza v evropskem filmu, ampak kriza v njegovi distribuciji. K njej pripomorejo zlasti ZDA, ki so ne le prevladujočei v promociji, ampak je v njihovi lasti tudi precej evropskih kinematografov.

Cvitkovičeva konkurenca
V tekmovalni program pališkega festivala je uvrščenih 14 filmov, ob Cvitkovičevem filmu med drugim tudi Let 93 Paula Greengrassa, Garpastum ruskega režiserja Alekseija Germana mlajšega, poljski film Persona non grata Krzysztofa Zanussija, Zajtrk na Plutonu Neila Jordana, Loachev film The Wind That Shakes the Barley, ki je slavil že na filmskem festivalu v Cannesu in Ukradene slike madžarskega režiserja Józsefa Packovszkega.

Zmagovalci bodo znani v petek
Kozoletov film je uvrščen v tekmovalni program Paralele in trki, ki poteka v subotiškem kinu Korzo, v katerem je Delo osvobajalo že v nedeljo. V to sekcijo je sicer uvrščenih manj filmov kot v glavni tekmovalni program, le devet. Slovenskemu izdelku med drugim konkurirajo mesto sonca Martina Šulika, Rina Ruksande Zeneide in Oda radosti Anne Kazejak-Dawid, Jana Komase in Maiceja Migasa.

Nekateri so izgubili vse ...
Festival v Paliču, na katerem bodo nagrade podelili v petek, je Kozole primerjal z Liffom, razprodane projekcije na obeh pa po njegovem mnenju kažejo na to, da obstaja občinstvo, ki si želi ogledati drobce iz življenja v središču ali na vzhodu Evrope, ne le na Zahodu. O razmerah v Sloveniji pa so organizatorji pobarali tudi glavnega igralca v filmu Delo osvobaja Petra Musevskega. Kot je dejal v intervjuju, objavljenem na spletni strani festivala, je Slovenija prišla v surovi kapitalizem, in kot vidi sam, ni več nobene razlike med delom in razmerami v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji. Tako mu tudi ni bilo težko upodobiti lika, ki je izgubil službo, saj je "brezposelnih v Evropi najmanj deset do petnajst odstotkov, nekje pa še več". Kapitalizem je za nekatere dober, za druge spet ne, odvisno od njegovega poklica; nekateri so na prehodu iz komunizma v kapitalizem obogateli, drugi pa izgubili vse, je o razmerah v Sloveniji povedal Musevski, ki pa v filmu vendarle najde pot z dna.