Film Ko zorijo jagode, ki ga je Rajko Ranfl posnel leta 1978, bo ob 14. uri uvedel maraton. Gre za eno od uspešnic z mladinsko tematiko v tistem obdobju, poleg Sreče na vrvici in To so gadi. Film po istoimenskem romanu Branke Jurca v ospredje postavlja Jagodo, ki v zgodbi, v kateri je razpeta med ljubeznijo in prijateljstvom. Kot je zapisal Štefančič, film rešuje velike slovenske socialne probleme.

Ob 16. uri bo na vrsti film Trst, ki ga je France Štiglic posnel leta 1951 in je sledil prvemu celovečercu Na svoji zemlji. Če je bil prvi uspešen, je bil drugi, v katerem je skušal režiser nasloviti povojni "boj za Trst", polomija. V slovenskih časopisih je bila objavljena zgolj ena recenzija, pa čeprav je Trst deloval kot nadaljevanje uspešnega predhodnika, ki se je končal s pogledom na Trst, dogajanje filma Trst pa je seveda postavljeno v to mesto. Celovečerec so sicer snemali na Reki, s čimer je režiser po Štefančičevem mnenju priznal, da je Trst izgubljen.

Ob 17.50 bo sledila projekcija filma Minuta za umor Janeta Kavčiča iz leta 1962. Štefančič je zapisal, da gre za prvi slovenski hitchcockovski triler, saj se začne kot kultni Psiho Alfreda Hitchcocka, le da Marion v podobi Janet Leigh zamenja gastarbajter Koh (igra ga Vanja Drach), ki se po dolgih letih vrne v Slovenijo. "Ker je videti kot glavni junak, se gledalec identificira z njim, toda tudi on nenadoma in sunkovito izgine iz filma: nekdo ga vrže z vrha triglavskega Ljubljanskega nebotičnika. Gledalec tako ostane brez lika, s katerim bi se lahko varno identificiral. Preostanejo mu le liki, ki pod svojo vsakdanjo masko morda skrivajo morilsko naturo: eden izmed njih je morilec. Vsakdo je lahko morilec," je zapisal kurator letošnjega maratona.

Film Jožeta Babiča Po isti poti se ne vračaj iz leta 1965 bo na ogled ob 19.45. V filmu spremljamo sezonske delavce iz Bosne skozi njihov vsakdan, ki ga poleg pretepov, alkohola, nogometa in bežanja spremljajo tudi nezaželene zveze s slovenskimi dekleti, nostalgija po domačih krajih in zasmehovanje pravih Slovencev. Po Štefančičevi oceni je bil film za tisti čas angažiran, družbenokritičen, črnovalovski. A kurator hkrati poudarja, da sta muslimana Alijo in Ahmeta upodobila slovenska igralca Jože Zupan in Miha Baloh, kar po njegovem spominja na stare, arhaične, predmoderne filme, v katerih so temnopolte igrali belci.

Zadnja projekcija letošnjega maratona se bo začela ob 21.45, ko bo na ogled celovečerec Ovni in mamuti Filipa Robarja Dorina, še en film na temo priseljenih delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Leta 1985 posneti film je premogel toliko treznosti, poguma in smisla za socialno geografijo, da je slovenski odnos do "južnjakov" problematiziral in obračunal s slovensko nestrpnostjo, je poudaril Štefančič, ki je zapisal še, da je ta film "spomin na čase, ko je bilo mogoče slovenske fašiste še hospitalizirati".