Po mnenju žirije gre za "nekonvencionalen in avtorsko prepoznaven film, ki ga odlikujejo vrhunski prispevki vseh članov ekipe, tako jasno uglašenih v enotno zgodbo, da bi ji bilo težko kar koli dodati ali odvzeti".

Film pripoveduje o 17-letni Ivi, ki se spopada s smrtjo svoje matere. Pod vplivom te velike osebne izgube in odkritja, da ni vedela vsega o svoji mami, se počasi potaplja v drugačen, skoraj sanjski svet, ki je daleč od njene realnosti.

Kot piše v utemeljitvi, film pred gledalci razpre svet glavne junakinje, mladega dekleta, ki je pred kratkim izgubilo mater. V edinstvenem in dovršenem filmskem jeziku riše notranje doživljanje protagonistke, ki se sooča z materino skrivno preteklostjo in skoznjo poskuša poiskati smisel v novonastalih odnosih. S subtilno dramaturgijo, ki jo nadgrajujejo do potankosti premišljeni zvočni in vizualni detajli, ustvari svojevrstno vzdušje, ki ne le očara, ampak predvsem povabi gledalca v lastno popotovanje po pokrajini čutnega.

Sorodna novica "Če v Sloveniji snemaš filme za ožjo publiko, imaš občutek, da sploh nisi upravičen do njihove realizacije"

Film, ki spregovori s tišino
"To je film, ki govori s tišino, ne z besedami, in pri tem gledalca ne podcenjuje, temveč mu nudi prostor za lastno refleksijo. Prav zaradi zavestnega odmika od dogajanja je še bogatejši v podobah, ki s svojo intenzivnostjo in premišljeno umeščenostjo oblikujejo zaokroženo celoto pomenov. Čas, misel in narava prevzamejo v tem filmu novo razsežnost, saj nenehno razpirajo polja asociativnega, simbolnega in intuitivnega," je še zapisala žirija.

V filmu igrajo Doroteja Nadrah, Kristoffer Joner, Matej Zemljič, Zita Fusco, Zoja Florjanc Lukan in Matija Vastl.

Režiserka Sonja Prosenc je napisala tudi scenarij, direktor fotografije je bil Mitja Ličen, montažerka Frida Eggun Michaelsen, scenograf Vasja Kokelj, oblikovalka maske Alenka Nahtigal, kostumograf Leo Kulaš, za oblikovanje zvoka so skrbeli Riccardo Spagnol, Julij Zornik in Gisle Tveito. Producent je Monoo, koproducenta pa Nefertiti Films (Italija) in Incitus Film (Norveška).

Večkrat nagrajen film
Film je svetovno premiero doživel v Karlovih Varih, kjer ga je žirija nagradila za izjemen umetniški dosežek. Na Festivalu slovenskega filma (FSF) si je prislužil dve vesni, režiserka je prejela še nagrado Štigličev pogled, ki jo Društvo slovenskih režiserjev podeljuje za izjemno režijo, direktor fotografije Ličen pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev za najboljšo fotografijo v celovečernem filmu.

Kot so sporočili iz Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, so junija skladno s pravili Akademije za filmsko umetnost in znanost pozvali strokovna društva s področja produktivne kinematografije, naj predlagajo svojega predstavnika, ki se bo potegoval za kandidaturo za nagrado oskar za najboljši mednarodni celovečerni film 2020.

Žirija izbirala med četverico
Producenti so prijavili štiri filme. Vsi so izpolnjevali pogoje za prijavo za kandidaturo, poleg Zgodovine ljubezni še filme Igram, sem v režiji Miroslava Mandića (produkcija Filmostovje), Ne bom več luzerka v režiji Urše Menart (produkcija Vertigo) in Posledice v režiji Darka Štanteta (produkcija Temporama).

Žirijo so sestavljali režiser Martin Turk, direktor fotografije Simon Gosnik ter producenti Sara Živkovič, Branislav Srdić in Tomi Matič, montažer Andrej Nagode, igralka Nika Rozman ter predavateljica in publicistka Polona Petek.