Opozarjajo, da je namen zakona zaščititi ustvarjalce, ki pogosto delujejo v slabih razmerah in so nemalokrat tudi izkoriščani.

Izjava Društva slovenskih režiserjev in režiserk sledi odločitvi številnih kinematografov, da slovenskih filmov do preklica ne bodo več predvajali, izjema so tisti, za katere imajo že sklenjene pogodbe. Razlog tiči v novi zakonodaji o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je bila sprejeta leta 2022. Po tej bi morali slovenski kinematografi kolektivni organizaciji, ki zastopa igralce, plačevati nadomestilo od vsake prodane vstopnice za filme, v katerih igrajo. Zalomilo pa se je, še preden so se uradni pogovori o višini teh nadomestil med zavodom Aipa, edino organizacijo v državi, ki je pooblaščena za zbiranje in delitev nadomestil, in predstavniki kinematografov sploh začeli.

V Društvu slovenskih režiserjev in režiserk so zapisali, da ob dejstvih, da mora vsako tako nadomestilo veljati za vse filme, in ne zgolj za slovenske, ter da se pogajanja o višini nadomestil za izvajalce v AV-delih niso še niti začela, opozarjajo na "bistvo avtorske zakonodaje, ki ga moramo imeti ves čas pred očmi: da zaščiti najšibkejši člen v verigi".

"Namen ZASP-ja kot tudi razlog za vsako avtorsko zakonodajo je zaščititi ustvarjalce, ki pogosto delujejo v slabih razmerah in so nemalokrat tudi izkoriščani, ter jim zagotoviti vsaj minimalen delež dobička, ki ga z njihovimi deli ustvarjajo končni uporabniki, ki filme tako ali drugače prodajajo gledalcem. Ker ustvarjalci pogosto nimajo pogajalske moči, da bi si izborili finančno ugodne pogodbe, so zakonodajalci take vrste ureditev prepoznali kot edino možnost, da se vsem zagotovi pravično in primerno nadomestilo za rabo njihovih del. Tudi slovenski parlament je pred leti avtorsko zakonodajo prepoznal kot priložnost za zaščito domačih avtorjev in izvajalcev ter odpravljanje neenakosti med filmarji in glasbeniki na področju avtorskih pravic – zakon je bil leta 2022 sprejet brez glasu proti," so spomnili v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk.

To se ne sme dogajati na račun najšibkejših členov, ki filme ustvarjajo
Ob tem poudarjajo, da so slovenski režiserji in režiserke vedno in bodo še naprej podpirali kakovosten kino, saj menijo, da je dober kino z lokalnimi vsebinami v javnem interesu. "Vedno smo bili največji zavezniki in ne nazadnje najzvestejši obiskovalci kinematografov s kakovostno evropsko in slovensko vsebino, zato nas veseli podatek, da največji tovrstni kinematografi poslujejo bolje od tistih, ki prikazujejo predvsem k dobičku usmerjeno produkcijo. Vsakršno akcijo, ki bi podprla kakovosten kino, bomo vedno podpirali, vendar opozarjamo, da se to ne more in ne sme dogajati na račun najšibkejših členov v verigi, ki filme ustvarjajo in zaradi katerih je bil zakon sprejet," so sklenili zapis.

Sorodna novica Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev obsoja bojkot slovenskega filma v kinematografih

Pretekli teden je na člane Art kino mreže pismo naslovilo tudi Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), ki je obsodilo, kar sami opisujejo, bojkot slovenskega filma v kinematografih. Ob tem so poudarili, da pravica do nadomestila za igralce ni stvar izbire, ampak z zakonom priznana pravica od leta 2022, ki je tudi skladna z evropskimi standardi. V ART Kino mreži opozarjajo, da noben posamezni slovenski kino ali mreža kinematografov ni nikjer oznanila, objavila ali napovedala bojkota slovenskih filmov. Kot so še dodali v odgovoru za Televizijo Slovenija, se vsak član AKMS-ja sam odloča, kaj bo prikazoval znotraj programa, ki ga namenja kinematografski dejavnosti.