Hiller s svojim častnim oskarjem (za humanitarno delo), ob njem pa Ryan O'Neal in Ali McGraw, ki sta se proslavila v Ljubezenski zgodbi. Foto: Reuters
Hiller s svojim častnim oskarjem (za humanitarno delo), ob njem pa Ryan O'Neal in Ali McGraw, ki sta se proslavila v Ljubezenski zgodbi. Foto: Reuters
Ljubezenska zgodba
Film nam je dal tudi tisto slavno krilatico: "Ljubezen pomeni, da se ti ni treba nikoli opravičevati (Love means never having to say you're sorry). Ameriški filmski inštitut jo je izglasoval za 13. najbolj kultni filmski citat vseh časov. Foto: IMDb
Sam je bil najbolj ponosen na film The Americanization of Emily. "To je edini med mojimi filmi, ki ga lahko gledam, pa si ne želim vsega po vrsti popraviti." Foto: IMDb

Za Ljubezensko zgodbo, dramo o mladem paru, ki se mora spopasti z družbenimi preprekami in hudo boleznijo, je bil Hiller nominiran tudi za oskarja.

Zgodba o usodni ljubezni iz leta 1970 je sicer dobila kar sedem nominacij za oskarja in na koncu enega tudi osvojila (za izvirno glasbeno podlago Francisa Laia), a tisto leto je na Oskarjih s konkurenco pometla vojna drama Patton. Erich Segal je kasneje po predlogi lastnega scenarija spisal še roman, ki je prav tako postal silna uspešnica.

Film, ki ga skoraj ni bilo
Studio Paramount je bil takrat v silnih finančnih škripcih, se je v začetku devetdesetih v nekem intervjuju spominjal Hiller. "Ampak Bob Evans, ki je bil takrat na čelu, se je v projekt zaljubil. Rekel je, da nam bo dal zeleno luč, če obljubim - in moral sem dobesedno priseči - da bom lahko proračun obdržal pod dvema milijonoma dolarjev." Odločitev se je izkazala za pametno; film je zaslužil več kot sto milijonov dolarjev.

V Kanadi rojeni Hiller je v petdesetletni karieri režiral več kot 30 filmov. Med drugim je posnel še protivojno (nekateri so ji rekli "protiameriška") komedijo Amerikanizacija Emily (1964), film The Man in the Glas Booth (1975), muzikal Man of La Mancha (1972) s Petrom O'Toolom in Sophio Loren, Author! Author! (1982) z Alom Pacinom, The Lonely Guy (1984) s Stevom Martinom, Outrageous Fortune (1987) z Bette Midler in The Babe (1992) z Johnom Goodmanom v vlogi Baba Rutha.

"Globoko smo užaloščeni ob izgubi našega dragega prijatelja Arthurja Hillerja," je v izjavi za javnost zapisala predsednica Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti Cheryl Boone Isaacs. Hiller je namreč med letoma 1993 in 1997 tudi sam predsedoval akademiji. "V odboru sem bila v času njegovega predsedovanja in imela sem to srečo, da sem lahko iz prve roke videla njegovo predanost Akademiji in njegovo strast za vizualno pripovedovanje zgodb."

Hiller se je rodil v Edmontonu v Alberti. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Kraljevih kanadskih letalskih silah. Filmsko kariero je začel na kanadski televiziji in nadaljeval v Hollywoodu.

Preboj z reševanjem lipicancev
Prodor na področje dražjih produkcij je pomenil Disneyjev film Čudež belih žrebcev iz leta 1963. Film z Robertom Taylorjem v glavni vlogi pripoveduje zgodbo o evakuaciji lipicancev iz španske jahalne šole na Dunaju med drugo svetovno vojno in o tem, kako je ameriški general George S. Patton rešil lipicance pred izumrtjem.

Med letoma 1989 in 1993 je Hiller predsedoval ameriškemu združenju režiserjev. Leta 2001 je prejel humanitarno nagrado Jean Hersholt Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti za sodelovanje z več dobrodelnimi in izobraževalnimi ustanovami ter skupinami, ki so se zavzemale za človekove pravice.

Ob slovesu Arthurja Hillerja
Ob slovesu Arthurja Hillerja