Obstajajo miti. Lahko bi rekli, da se je začelo s pravnikom, gornikom in botanikom Juliusom Kugyjem, čigar oče se je sicer pisal Kogej. Prezgodnji smrti Nejca Zaplotnika in Tomaža Humarja v hribih sta ju skupaj z njunimi dosežki naredili za mitski osebi.

Tradicijo pa ima tudi slovenski gorniški film, ki bo ob začetku letošnjega festivala v ospredju tokratne oddaje Osmi dan. 18. Festival gorniškega filma, ki prinaša 35 filmov iz 14 držav, se začenja prav danes. Odpira ga film Viharnik z roba, posvečen klubu Skala, ki ga lahko imamo za začetek organiziranega alpinizma pri nas.

Film je pravi dokument časa, čeprav arhivske posnetke prepleta z igranimi. Zanimiv vidik tedanjega alpinizma je narodnobuditeljski. Slovenske alpiniste je namreč vodila tudi želja, biti enakovredni z italijanskimi in nemškimi planinci. To poudari tudi režiser filma Igor Vrtačnik: "Zakaj Skalaši? V bistvu je to tema, ki je zelo pomembna za Slovence. Vsa ta društva – skalaši, sokoli, račani, drenovci –, o katerih sem že snemal filme, so imela vpliv na narodni ponos in oblikovanje slovenske identitete.

Sorodna novica Doslej najbogatejši Festival gorniškega filma odpira slovenski Viharnik z roba, 100 let Skalašev

Denimo Pavel Kunaver je več generacij vzgojil v naravovarstvenem, športnem duhu. In bil je tudi prvi, ki se je ukvarjal s triglavskim ledenikom." Njegovo krčenje oziroma izginjanje je gotovo eden najvidnejših dokazov podnebnih sprememb. Še pred kratkim so lahko na njem smučali celo poleti. Zdaj seveda to ni mogoče. Festival gorniškega filma imamo tako lahko tudi za festival, ki ozavešča o varstvu okolja.

Za Osmi dan se je z režiserjem, ki se je spopadel tudi z izzivom režirati alpiniste, torej naturščike, srečala Uršula Ana Mrežar. Od njega je med drugim izvedela, da morda dokumentarec ni idealen, vendar je nastalo to, kar je dopuščal proračun.

Prispevku bo sledil pogovor z ustanoviteljem in direktorjem festivala gorniškega filma Silvom Karom. Karo je tudi sam alpinist, premagal je osemtisočake in začrtal več prvenstvenih smeri.

V nadaljevanju oddaje sledi še prispevek o uprizoritvi opere Gorenjski slavček v graški operi. Režijo podpisuje slovenskemu gledališkemu občinstvu dobro znani Janusz Kica. V predstavitvenem besedilu pa so v operni hiši zapisali, da če ne poznate slovenske opere, je skrajni čas, da jo. Spoznate. Podobno kot prva gorniška društva je tudi ta opera, premiera katere je bila leta 1872, imela namen buditi narodno zavest. O tem govorijo že priporočila za uvodno sceno, ki naj bi bila postavljena v okolico Bleda, s pogledom na Lipo in Triglav. Več o zdajšnji uprizoritvi pa boste izvedeli v prispevku Darje Korez Korenčan.

Sorodna novica V 92. letu je umrl ljubljanski arhitekt Janez Lajovic

Oddaja se ne more ogniti temi sodne palače. Ta ni aktualna le zaradi aktualne afere z nakupom stavbe na Litijski cesti. Gre za večletno zgodbo. Izvedeni so bili že trije natečaji in za Bežigradom je bila že pred več kot dvajsetimi leti, ko sem tam hodila na gimnazijo, gradbena jama. Več o problematiki sodne palače pa boste izvedeli v prispevku Julije Vardjan Menkovski.

Vabljeni k ogledu z voditeljico Tejo D. Kunst drevi ob 21.40 na prvem programu Televizije Slovenija.