Ena najlepših plati povabila v Akademijo zanjo je možnost obiska skupnih projekcij za člane, a bi za to morala vsaj do Londona, pravi režiserka in animatorka, ki kot članica Akademije odloča o tem, v čigave roke gredo oskarji.
Glasove so morali oddati do tega četrtka
Filme si je tako ogledovala doma, že na začetku novembra je začela dobivati spletne povezave, DVD-je in blu-raye. "Imam celotno zbirko, za najboljši igrani, dokumentarni in animirani film." Časa je bilo tako kar precej, rok za oddajo glasov za letošnje zmagovalce pa je bil v četrtek popoldne, je povedala za MMC.
V prvi fazi poteka glasovanje znotraj skupine filmov iz širšega izbora, ki nato na podlagi glasov prehajajo v ožji izbor za nominirance za oskarje. V širšem izboru si je ogledala kratke in celovečerne animirane filme. "Vse je zbrano na zelo urejenem, lično urejenem portalu, v katerega vstopiš s svojim geslom in si lahko ogledaš vse filme. Filme si lahko ogledaš večkrat, med njimi preskakuješ," opisuje ena mednarodno najuspešnejših slovenskih umetnic. Tudi glasovanje poteka na tem portalu. "Prek telefona ti pošljejo enkratno geslo, nato pa imaš pol ure časa za oddajo glasovnice."
Tisoč in ena igrica znotraj ocenjevanja
"Na začetku, ko je še odprt širši izbor, obstajajo pravila, pregledati je treba 50 odstotkov kratkih filmov, pri celovečernih animiranih pa so nas razdelili v skupine, sama sem jih morala pogledati dvanajst. V tej začetni fazi daješ oceno od ena do deset, na koncu pa smo morali pri glasovanju za najboljši film nominirance postaviti od najljubšega do tistega, ki ti je najmanj všeč. Imajo tisoč in eno igrico znotraj ocenjevanja." A za ogled vseh filmov iz vseh kategorij enostavno ni časa, dodaja. "Želiš si, da bi imel še več časa, da bi si lahko ogledal čisto vse filme, in ti je hudo, če si česa ne uspeš pogledati, ker glasuješ za tisto, kar si pogledal."
O sebi pravi, da ni ravno velika oboževalka Hollywooda, zato je letos zagotovo pogledala veliko več hollywoodskih filmov, kot bi jih sicer. Zdi se ji, da so neodvisne filmarje, kakor je sama, v Akademijo vključili zato, da si prizadevajo, "da velike korporacije ne poberejo vseh nagrad in da pride zraven tudi neodvisen film". Letos jo posebno veseli, da je v nominiranih filmih slišati še drug jezik kot angleščino. "Zato sem zraven in za to si prizadevam. Da bi se pravila spreminjala in da bi se pojavljalo manj napak."
"To je kljub vsemu hollywoodska nagrada"
Najbolje je seveda poznala kategorijo kratkega animiranega filma, tam je bila, pravi, tudi najbolj razočarana. "Iz širšega v ožji izbor so odpadli skoraj vsi neodvisni filmi. Ostali so tisti, ki imajo veliko podporo in promocijo v Hollywoodu. Ne smemo si zatiskati oči, to je kljub vsemu hollywoodska nagrada. 90 odstotkov članov Akademije živi in dela v Hollywoodu. Seveda oni sami sebe najbolj podpirajo, prevladuje njihova produkcija. Spremlja pa se jo kot globalno nagrado, kar v resnici ni. Mogoče postaja vsaj malo globalna s tem, ko odpirajo vrata takšnim, kot sem jaz. Vesela sem, da zelo dobro kaže špansko govorečemu filmu in da so nominirane špansko govoreče igralke, to se mi zdi krasno – da ni na svetu samo angleščina. Ampak jaz sem utopistka," o svojem odnosu do letošnjih oskarjev še pove Špela Čadež.
Podvojitev števila žensk in etničnih manjšin do leta 2020
Špela Čadež je ena od 928 filmskih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih je Akademija lani povabila k članstvu za doseganje večje raznolikosti svoje prestižne skupine, ki podeljuje oskarje.
Med povabljenimi najdemo imena, kot so pisateljica J. K. Rowling, igralke Jada Pinkett Smith, Amy Schumer, Ann Dowd in Christine Baranski ter komičarki Tiffany Haddish in Sarah Silverman, komik Dave Chappelle in igralec Daniel Kaluuya, nominiran za oskarja v filmu Zbeži!, ter mladi francosko-ameriški igralec Timothée Chalamet, znan po filmih Pokliči me po svojem imenu in Lady Bird. Z novimi člani želijo podvojiti število žensk in etničnih manjšin do leta 2020. Po podatkih raziskave, ki jo je leta 2014 izvedel The Los Angeles Times, so bili člani akademije v povprečju stari 63 let. Med njimi je bilo 76 odstotkov moških in 94 odstotkov belopoltih ljudi.
Boles in Nočna ptica
Leta 1977 rojena Špela Čadež je ena najproduktivnejših in mednarodno najuspešnejših filmarjev pri nas. V svojem desetletnem opusu je tako mednarodne festivalske žirije kot tudi svetovna občinstva prepričala zlasti s filmoma Boles (2013) in Nočna ptica (2016). Za svoje delo je prejela že sto mednarodnih in domačih nagrad ter nominacij, med drugim štiri vesne, Župančičevo nagrado, glavne nagrade na festivalu animiranega filma Animafest v Zagrebu, festivalu animiranega in dokumentarnega filma DOK Leipzig, filmskem festivalu v Valladolidu in drugod. Na lanskem mednarodnem festivalu kratkega filma v Clermont Ferrandu v Franciji si je pridobila izjemno mednarodno prepoznavnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje