Pri založbi UMco je izšla knjiga filmskega kritika in publicista Marcela Štefančiča Zadnji film 2.0: Vzpon in propad novega Hollywooda: Razširjena, dopolnjena, revidirana in obogatena izdaja. Knjiga prinaša eruditski popis zlatih let Hollywooda od sredine 60. do sredine 70. let preteklega stoletja.

Kot je na predstavitvi knjige v Kinodvoru pojasnil Štefančič, je ob izidu knjige Če umrem, preden se zbudim. Klasično obdobje filma noir – 250 esejev o noči sveta (UMco, 2020) založnik Samo Rugelj predlagal, da bi tudi knjigo Zadnji film: Vzpon in propad novega Hollywood, ki je leta 2008 izšla v dveh zvezkih, izdali v eni knjigi.

Sam se je takoj strinjal, a je prosil za nekaj časa, da vnese morebitne popravke in kaj doda. Nato pa je dodal pol milijona znakov oziroma približno 1000 novih filmov, a kot je pojasnil, so za to čisto pragmatični razlogi. Namreč, ko je oddajal besedilo za knjigo Zadnji film, je bilo ogromno filmov iz tega obdobja nedostopnih.

Do danes pa se je pojavilo praktično vse, saj je vmes prišlo do multimedijske eksplozije, pa tudi zaradi pojava piratskih kanalov. Ker je bilo nenadoma na voljo vse, se mu je zdelo nesprejemljivo, da bi knjigo le ponatisnili. Hotel je, da knjiga deluje kot "gasilski posnetek tega zlatega obdobja v zgodovini filma" in da so "na tem posnetku vsi, ki so takrat nastopali".

Dodal je, da je predvsem v ZDA izšla vrsta knjig o tem obdobju, a so vse selektivne. "V nobeni ni vseh, ki so takrat nastopali, zaradi katerih so filmi, ki jih danes gledamo, takšni, kot so," je poudaril.

Sedemdeseta leta so izdelala svoj pogled na film

Za vprašanjem "Zakaj?" je direktorica Kinodvora Metka Dariš Štefančiču zastavila vprašanje, kako mu je ta izjemno gost univerzum filmskega sveta, ki je sicer zamejen z letnicama, uspelo organizirati v strukturo, "skozi katero se lahko prebije še kdo poleg samega pisca".

Kot je pojasnil Štefančič, se je odločil kot sidra uporabiti žanre ali pojme filmov, ki so se pojavili v tistem času. Med njimi sta na primer cinefilija ali film ceste. Sedemdeseta leta preteklega stoletja so namreč oblikovala svoj pogled na film, svoje filtre in skozi to je tudi sam pripravil poglavja. Se pa, kot je poudaril, lahko knjiga odpre kjer koli, ni je treba brati od začetka.

Kot je zapisal Štefančič, se "filmov sedemdesetih let ne da dovolj slaviti". "To je bil čas, ko so nam filmi mežikali. In ameriški filmi, ki so nastali med letoma 1967 in 1977, so me naredili. Še vedno so videti fantastično. Mnogi so videti celo tako, kot da bi bili posneti danes. Zdajle. In ko to rečem, verjetno najprej pomislite na Botra, Kitajsko četrt, Francosko zavezo, Privatnega detektiva, Nashvile, Let nad kukavičjim gnezdom – na monumente sedemdesetih," je zapisal.

Vrsta filmov, ki danes veljajo za ključne, sprva doživela neuspeh

Po besedah Metke Dariš knjiga v bralcu vzbudi željo, da bi si filme, tudi če ji je že videl, ogledal vnovič. Veliko pa je v njej tudi filmov, "za katere še nismo slišali". Knjiga je zato po njenih besedah namenjena tako tistim, ki so zaljubljeni v film, kot tudi tistim, ki jih zanimajo specifike obravnavanega obdobja.

Dodala je, da knjiga prinaša zgoščeno branje, v njej je veliko zanimivih zgodb, informacij s snemanj in ozadij, med drugim Štefančič v njej piše o tem, kako je vrsta filmov, ki danes veljajo za ključne, sprva doživela neuspeh.

Štefančič je ob tem spomnil na usodo filma Bonnie in Clyde, v katerem sta glavno vlogo odigrala Faye Dunaway in Warren Beatty in ki so ga kritiki najprej raztrgali, pozneje pa je postal prava senzacija.

Predstavitvi knjige je sledila projekcija dokumentarnega filma Skok v neznano: William Friedkin o Izganjalcu hudiča, ki so jo v Kinodvoru pripravili v sodelovanju s Festivalom žanrskega filma Kurja polt.