Po nekajletnih pripravah na veliki projekt o Gotovini se je je priznani 82-letni hrvaški režiser Vrdoljak prejšnji mesec o tem začel pogovarjati s hrvaško televizijo. Vrdoljak bo osem 50-minutnih nadaljevanj in televizijski film, ki bodo na sporedu jeseni 2016, posnel po lastnem scenariju. Pri tem se je oprl na knjigo nekdanjega znanega hrvaškega novinarja in urednika Nenada Ivankovića Bojevnik, pustolovec in general (Ratnik, pustolov i general). Nadaljevanka in film bosta življenju Gotovine sledila od njegovega otroštva do generalskih dni med vojno na Hrvaškem in po njej.
Režiser je o projektu govoril tudi z Gotovino, vendar pa upokojeni general, ki se je po vrnitvi iz Haaga povsem odmaknil od oči javnosti, pri pripravah in snemanju ne bo sodeloval, saj po besedah dobrega prijatelja Žejka Dilberja ne želi, da bi nastala avtobiografska zgodba.
Snemali bodo tudi v Maroku
Snemanje je predvideno tako na Hrvaškem kot v Maroku in Franciji, kjer je bil Gotovina pripadnik francoske tujske legije. Da bi čim pristneje predstavili življenje Gotovine v Kolumbiji, naj bi angažirali celo igralce s špansko govorečega območja. Glavna vloga naj bi bila rezervirana za Gorana Višnjića, čigar videz na Hrvaškem pogosto primerjajo z Gotovino. Nekdanji zvezdnik ameriške TV-serije Urgenca je sicer poročen z Vrdoljakovo hčerko Ivano. V drugih vlogah lahko pričakujemo vrsto znanih obrazov, med drugim Natašo Janjić, Reneja Bitorajaca, Tarika Filipovića ter brata Gorana in Bojana Navojeca.
Za prizore operacije Nevihte potrebna celotna množica statistov
Vrdoljakovi načrti predvidevajo številno igralsko zasedbo, saj bo za upodobitev pomembnih vojaških operacij, v katerih je imel vodilno vlogo Gotovina (operaciji Blisk in Nevihta), potrebna cela plejada statistov. Kot napovedujejo Vrdoljakovi sodelavci, bosta nadaljevanka in film zadostila tudi apetitom ljubiteljev akcije, manjkali pa ne bodo niti ljubezenski prizori.
Antun Vrdoljak velja za enega najboljših hrvaških režiserjev, kot protislovno pa se je med hrvaškimi gledalci zapisalo obdobje njegovega vodenja HRT-ja po hrvaški osamosvojitvi. V času svojega mandata namreč na javnem servisu ni bilo dovoljeno objavljati kritičnih prispevkov do takrat vladajočega HDZ-ja in pokojnega predsednika države Franja Tuđmana. Med njegovim vodenjem je bil jeseni 1991 nekaj sto takratnim delavcem prepovedan vstop v poslopje. Še danes pa je znana tudi Vrdoljakova izjava, da mora biti "televizija katedrala hrvaškega duha".