Sodobne nadaljevanke in nanizanke navdihujejo umetnike. Oblikovalka nakita in čevljev Nixxi Rose pa svoje unikatne ženske salonarje ustvarja po znanih motivih iz televizijskih serij.

Kakovostne televizijske nanizanke in nadaljevanke uglednih režiserjev in igralcev so razstoličile kinematografski film in prevzele primat v popularni kulturi. "Ustvarjalci serij se vse bolj zavedajo, kaj in kako je treba delati. Scenarizem je obrt," je za STA povedal poznavalec produkcije Boštjan Gorenc - Pižama.

V postmoderni dobi tehnoloških novosti in vsesplošne digitalizacije se je narativna oblika televizijske serije okoristila z novimi načini distribucije, ki jih ponuja splet, in zasedla mesto medija množične kulture, ki je v 20. stoletju pripadal filmu.

V času, ko je televizija v zabavni industriji štela za drugorazredno občilo in so ameriški sen živele le filmske zvezde, so televizijski igralci obstajali zgolj v svojem liku. V krajini popularne kulture je igralec Richard Dean Anderson obstajal samo kot MacGyver. Preskok z malih zaslonov na velika platna je tako veljal za logičen korak k napredku in ultimativno uresničitev igralske kariere.

Uspešen skok je naredil George Clooney, ki je začel kot igralec v televizijski nadaljevanki Urgenca. Svojo kariero sta na malih zaslonih začeli Jennifer Aniston, ki je deset let igrala v nanizanki Prijatelji, in Melissa McCarthy, ki je bila, preden je nastopila v Dekliščini, najbolj poznana po svoji vlogi v nadaljevanki Midve z mamo.

O pogojni zmagi televizije nad filmom priča obrnjeni tok hollywoodskih selitev. V begu možganov z velikih na male zaslone je nazadnje sodeloval Kevin Spacey, ki je lani prevzel vodilno vlogo v nadaljevanki Hiša iz kart. "Velikih imen, ki so v filmu že dosegla neko stopnjo slave in prepoznavnosti, ni več strah ne sram vrnitve na televizijo. V The Leftovers (Ostalih) igrata Liv Tyler in Christopher Eccleston, ki se je v serijo vrnil prvič po nadaljevanki Doktor Who," je spomnil Gorenc.

"Ne bi rekel, da je televizija čisto povozila film. Prihaja pa na isto raven produkcijskih zmožnosti. Ni več tako imenovanih TV-učinkov, kot smo jih gledali v Herkulu, Xeni in v starejših Zvezdnih stezah, ko so bile stvari narejene bolj šlampasto," meni Gorenc. Serija ponuja možnost ustvarjanja daljših zgodb, ki niso tako razdrobljene. Ob tem poznavalci obeh medijev opozarjajo tudi na to, da so kakovostne TV-serije z dobro zgodbo in večplastnimi liki tudi odgovor na vse bolj plehko in poneumljajočo hollywoodsko produkcijo.

Velik vpliv na priljubljenost serij ima televizija na zahtevo. Zaradi novih načinov spremljanja serij, ki jih omogočajo spletne platforme, kot je Netflix, na novo epizodo ni treba več čakati ves teden. "Ljudje gledajo serije na dušek. Binge watching, maratonsko spremljanje serij, so vzeli v zakup ustvarjalci serije Odbita rodbina, ki so dolgo pričakovano četrto sezono izdali v celoti," je še povedal Gorenc.

Preporod je z nadaljevanko Mamin dan doživela tudi slovenska serija. Nanizanko o sodobni ženski, ki žonglira kariero, materinstvo, zakon in prijateljstvo ter za uspešno krmarjenje skozi svoje življenje nenehno prireja resnico, je režiral Matevž Luzar, režiser filmske uspešnice Srečen za umret in nastajajočega filma Dekleta ne jočejo.

Slovenski igrani televizijski program se je od komedije pogosto vprašljive kakovosti oddaljil z nadaljevanko Na terapiji v režiji Nejca Poharja. V seriji, ki skozi psihoterapijo razvija pet življenjskih zgodb, so nastopili priznani igralci slovenskega filma in gledališča, med njimi Igor Samobor, Silva Čušin in Marko Mandić. Nadaljevanka je povzeta po izvirni izraelski seriji, odkupila pa jo je tudi ameriška televizijska hiša HBO.

Zanimiv eksperiment slovenske produkcije je tudi Življenje Tomaža Kajzerja. Ustvarjalci serije so vsak del naredili kot mali film in se tako izognili težavam s kontinuiteto in daljšimi psihološkimi zasnovami likov. "Nadaljevanka je pomemben korak naprej do tega, v kaj bi se z določeno podporo slovenske nadaljevanke lahko razvile. Gremo v pravo smer," je povedal Gorenc.

Iz kinematografov je pred televizijske sprejemnike visoke ločljivosti prebežalo tudi občinstvo. "Pri nas je to mogoče še bolj očitno, ker imamo dokaj slabo kinoponudbo. Večino filmov res dobimo hkrati, močno pa šepa infrastruktura slovenskega kina." Kakovostne serije dosegajo tudi ljudi srednje, starejše generacije, ki ne obvladajo brskanja po raznih piratskih zalivih, je še dodal Gorenc.

Za poglobljen uvid v fenomen televizijskih serij je na voljo zbornik Proti koncu: sodobna TV-serija in serialnost, ki je leta 2011 izšel pri Slovenski kinoteki.