Igralka Elizabeth Short ni v svojem kratkem življenju nastopila v niti enem filmu – a je po zaslugi svoje skrivnostne smrti postala ikona filma noir. Njena mladost, nasilen umor in nepojasnjene okoliščine zločina so leta 1947 vodili do časopisnih naslovnic, ki so ljudi svarile pred "pobesnelim morilskim volkodlakom". Fotografije njenega iznakaženega trupla so bile tako nazorne, da večine časopisi niso mogli niti objaviti. Mediji so dekletu, ki se je v šovbiznisu šele prebijala, prilepili vzdevek "črna dalija", ki so si ga sposodili od tisti hip popularnega filma s tem naslovom in Veronico Lake v glavni vlogi.

Krvava zgodba zmeraj pritegne pozornost
Obsedenost javnosti z umorom je narasla do te mere, da je zločin priznalo več ducat "storilcev" - resničnega morilca pa policisti nikoli niso prijeli. Zgodba je prešla v mit – podobno kot se je v Londonu zgodilo z morilcem Jackom Razparačem – in še leta 1987 je navdahnila roman Jamesa Ellroya. Zgodbo o črni daliji je naposled opazil tudi studio Paramount, ki bo jeseni v kinematografih predstavil visokoproračunski projekt Briana de Palme. Naslovno junakinjo bo odigrala še neznana Mia Kirshner, v kinematografe pa bo ljudi verjetno pritegnil predvsem ostanek igralske zasedbe: Josh Hartnett, Aaron Eckhart, Scarlett Johansson in Hilary Swank.

Skrivnostni šarm filma noir
Brian de Palma, ki je temno plat človeške narave raziskoval v filmih Carrie, Brazgotinec in Nedotakljivi, pravi, da ga je k filmu pritegnila predvsem skrivnostna atmosfera, značilna za filme noir štiridesetih let prejšnjega stoletja.

James Ellroy je največji literarni uspeh doživel z romanom L. A. Zaupno, ki je bil prav tako knjižna predloga za filmsko uspešnico z istim naslovom.

Črna dalija bo, po besedah režiserja, labirintna, nelinearna zgodba o prijateljstvu, poželenju, obsedenosti in njenih neizbrisnih posledicah na človeško življenje.