Na posestvu v Jasni Poljani je Tolstoj s preprostim kmečkim življenjem in delom želel uresničiti svoj nauk - 'tolstojanstvo'. Nauk je osnovan na pacifizmu; pisatelj ni odobraval nasilnih metod socialistov. Prepričan je bil, da se je proti krivicam in zatiranju mogoče boriti s pokorščino Kristusovega nauka. Foto: IMDB
Na posestvu v Jasni Poljani je Tolstoj s preprostim kmečkim življenjem in delom želel uresničiti svoj nauk - 'tolstojanstvo'. Nauk je osnovan na pacifizmu; pisatelj ni odobraval nasilnih metod socialistov. Prepričan je bil, da se je proti krivicam in zatiranju mogoče boriti s pokorščino Kristusovega nauka. Foto: IMDB
Tolstoj, ki ga v filmu upodobi Christopher Plummer, je imel s svojo ženo (Helen Mirren) precej buren odnos, za katerega velja, da ni bil najbolj srečen. Kako je to prikazano v filmu? Foto: IMDB
Eden izmed glavnih likov filma Zadnja postaja je tudi Tolstojev tajnik Bulgakov (ne govorimo o slavnem ruskem pisatelju, med drugim avtorju Mojstra in Margarete), ki v veliki meri živi v strahospoštovanju do velikega pisatelja. Foto: IMDB

Film (v slovenskem prevodu Zadnja postaja) v režiji Michaela Hoffmana je nastal po istoimenski literarni predlogi Jay Parini. Poleg Helen Mirren, ki igra Tolstojevo ženo Sofijo, je v filmu mogoče videti kar nekaj zvezdniških imen; grofa Tolstoja je upodobil Christopher Plummer, njegovega tajnika Valentina Bulgakova pa James McAvoy. Film se dotika predvsem Tolstojevega zasebnega življenja, njegovega turbulentnega zakona in njegove filozofije, ki jo je navsezadnje izoblikoval celo v lasten nauk, imenovan tolstojanstvo.

Iz Tolstojevega življenja
Na tem mestu se vračamo k nekaterim podatkom iz pisateljevega življenja, za katere ni nujno, da so vpleteni tudi v filmsko zgodbo. Tolstoj je po starših podedoval posestvo Jasna Poljana, ki ga je sicer zakvartal, sam pa se je nato naselil v manjši hiši na pristavi starega posestva Volkonskih (ti predstavljajo plemiško družino, s katero so bili Tolstojevi v sorodu). Tam je živel v precej idiličnem odnosu do kmetov in njihove kmečke narave ter v večni želji postati zgleden poljedelec, kar pa mu nikdar ni popolnoma uspelo - pogosto je bil med svojim spoprijemanjem s kmečkim delom tarča posmehov svojih tlačanov, s katerimi pa je ravnal zgledno. Med tlačani oziroma tlačankami si je našel svojo - domnevno - pravo ljubezen Aksinjo Bazikino. Vendar svoje žene Sofije, s katero je imel trinajst otrok, nikdar ni zapustil, a sta menda pogosto delila navzkrižna mnenja.

Tolstoj je v drugi polovici sedemdesetih letih 19. stoletja doživel t. i. moralno krizo, ki ga je spreobrnila v religioznega misleca. Ne glede na to, da literarni zgodovinarji ostro ločijo med pisateljem pred krizo in po njej, je Tolstoj vse svoje življenje iskal vero. Zavezan je bil iskanju duhovnega bistva in popolnosti ter iskal navdih v Kristusovem življenju. Med drugim pa je bil tudi vegetarijanec, o čemer neka anekdota pravi, da ga je nekoč obiskala ena izmed njegovih tet, ki je zahtevala, da ji postrežejo s piščancem. Ko je prišla k večerji, jo je ob mizi pričakala na sosednji stol privezana živa kokoš.

Zadnja postaja - Astapovo
Naslov filma in roman izhajata iz tega, da je Tolstoj 28. oktobra 1910 na skrivaj zapustil Jasno Poljano, se s kočijo odpeljal na bližnjo železniško postajo in si kupil vozovnico (tretjega razreda) do Kozelskega, kjer je bila postaja znan ruski samostan Optina Pustin. Potem ko je samostan (opisan v Bratih Karamazovih Dostojevskega) zapustil, ni prišel dlje od železniške postaje Astapovo, kjer je 9. septembra 1910 umrl.