Film je odprl letošnji filmski festival v Krakovu.
Dokumentarec govori o "spominu, spoprijemanju s preteklostjo, minljivostjo, travmami in usodo", je dejal Mateusz Kudla, ki je skupaj z Anno Kokoszko-Romer režiral in produciral film.
Polanski, ki je bil ob začetku druge svetovne vojne star šest let, je Horowitza srečal med vojno v judovskem getu. "Čeprav sta bila Polanski in Horowitz preživela srečneža, smo želeli prikazati tudi tragedijo vseh tistih prebivalcev krakovskega geta, ki jim nikoli ni uspelo oditi," je poudaril Kudla.
V enem od prizorov filma se Polanski spominja nacističnega nemškega častnika, ki je v hrbet ustrelil starejšo žensko. "Prestrašen sem zbežal za vrata za seboj in se skril pod stopnicami. To je bila moja prva izkušnja z grozodejstvi," v dokumentarcu Horowitzu pove 87-letni Polanski.
Horowitz, ki mu je med vojno pomagal nemški industrialec Oskar Schindler, o katerem je bil posnet sloviti film Schindlerjev seznam, v drugem prizoru pokaže številko, ki so mu jo na podlaket vtetovirali ob prihodu v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Star je bil pet let. "Včasih ošinem številko in si mislim, da ne more biti resnično, da je neka neumna šala. Je mogoče, da sem bil tam in da sem preživel?" se v filmu vpraša Horowitz.
Leta 1942 so devetletnega Romana Polanskega starši prisilili v pobeg iz krakovskega geta. Sprva se je skril pri poljski družini, ki so jo njegovi starši poznali in ji plačali, da ga je skrila pri sebi. Njegovo mater in očeta so kmalu zatem deportirali v taborišča smrti.
Nekoliko pozneje je Polanski svoje zadnje zavetje pred nacisti našel v vasici Wysoka na jugu države, kjer ga je družina Buchala skrivala med letoma 1943 in 1945. Režiserjeva mati je umrla v Auschwitzu, oče pa je preživel taborišče Mauthausen in je bil po vojni znova združen s sinom.
Ustvarjalci filma so ujeli tudi trenutek, ko je Polanski srečal vnuka katoličanov Stefanie in Jana Buchale, ki sta Polanskega skrila pred nacisti. Izraelski izobraževalni center holokavsta Jad Vašem je umrli par lani počastil s posebnim nazivom, ki ga podeljujejo tistim, ki so pomagali rešiti Jude med drugo svetovno vojno.
Film sicer ne omenja obtožb spolnega nasilja, ki jih je bil deležen Polanski. Polanski namreč ni zaželen v Hollywoodu, prav tako se ne more vrniti v ZDA, saj mu tam grozi aretacija.
Pred izrekom obsodbe pobegnil iz ZDA
Polanski, ki je na Poljskem odraščal in tam tudi napravil prve filmske korake, se uvršča med največje še živeče poljske ustvarjalce. Že več desetletij ga preganjajo zaradi spolnega odnosa, ki ga je imel s 13-letnim dekletom leta 1977. Režiser je spolne odnose z dekletom, ki ga je najel za fotografiranje, nato pa ji dajal mamila in šampanjec, priznal že pred 30 leti. Ves čas pa je vztrajal, da je dekle v odnose privolilo in tudi bilo spolno izkušeno. Po priznanju je režiser 42 dni preživel na opazovanju v psihiatrični bolnišnici, nato pa še pred izrekom obsodbe pobegnil iz države in se v ZDA nikoli več vrnil.
Sorežiserka filma Anna Kokoszko-Romer je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da se v dokumentarcu na to niso osredotočili, prav tako pa ni bil njihov namen kogar koli braniti ali obtožiti. "Ta film govori o popolnoma drugem poglavju življenja Romana Polanskega," je poudarila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje