Šuplje priče, zdej te je, a zdej te ni je prvi celovečerec mladega filmskega režiserja Samirja Bajrića, s katerim je kronal serijo kratkih filmov z istim naslovom, ki so na spletnem kanalu YouTube dosegli zelo visoko gledanost. Film, v katerem večino vlog igrajo nepoklicni igralci, zaznamuje veliko preskokov med slovenščino in bosanščino, vmes pa slišimo še celo mavrico živega govora današnje slovenske ulice.

Bolje se sliši po bosansko
Bajrić, ki piše tudi scenarije za svoje filme, o jeziku v njih pravi: "Mislim, da je že Primož Trubar dejal, da se vse lahko pove po slovensko, kar pomeni, da je slovenščina dovolj razvita, da se lahko v njej v celoti izrazimo. Toda določena beseda se veliko bolje sliši in deluje, če jo rečeš po bosansko. Tudi marsikateri Slovenec, jo bolj doživi, ga bolj prepriča. Šele ko gledalec sliši to pristno besedo, razume, kaj je lik hotel povedati."

Čustveno v materinščini
Ko piše scenarije, Bajrić pri izboru jezika vedno izhaja iz samih likov in ti se predvsem v čustvenih stanjih radi zatekajo v svoj materni jezik, "ko se znajdejo v neki točki jeze ali besa, takrat prevzemajo tisto, kar jim je domače, kar pa slovenščina pravzaprav ni."

Prepletanje jezikov
Tudi sam v spontanem pogovoru rad preklaplja med enim in drugim jezikom. "Zelo hitro vstavim neko besedo, ker mi je marsikaj lažje povedati po bosansko kot po slovensko. Enako velja za moje like, ki so morda nekje z juga, oziroma njihovi predniki, če ne že oni sami - oni avtomatično preskakujejo v svoj domači jezik." Slovenščine se dosledno drži, ko ve, da ga sogovornik ne bo razumel, ali pa ko predava svojim študentom na Inštitutu in akademiji za multimedije. V slovenščino rad zaide tudi, ko o svoji stroki, videoprodukciji in fotografiji skuša govoriti v bosanščini.

Mladi brez pravega naglasa
Pri snemanju filma je imel veliko dela z igralci, ko je želel, da posamezne bosanske besede naglasijo z izvirnim bosanskim naglasom. Tudi širše gledano opaža, da velik del mlajše generacije potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine, bosanskega jezika ne obvlada več dovolj dobro. Razloge za tako stanje vidi predvsem v tem, da slovenščina vse bolj prevladuje v pogovoru tudi znotraj družine. Mladi večino besed še poznajo, toda "izvirnega naglasa skorajda nimajo več. Na neki način jim že beži."

Jezik je živ
"Vemo pa, da je jezik živ in da lahko živi ali pa zamre, odvisno od tega, koliko ga neguješ," še dodaja Bajrić, ki poudarja tudi pomen rednih stikov s sorodniki iz domovine staršev ali starih staršev, saj se le tako lahko ohranja materni jezik.

Bosansko slovenski slovar ima 25.000 besed
Prav ohranjanju jezika pa je namenjen prvi bosansko-slovenski slovar, ki ga je v sodelovanju s Slavističnim komitejem iz Sarajeva izdal Kulturno izobraževani zavod Averroes iz Ljubljane. Slovar bosanskega jezika Senahida Halilovića, ki vsebuje 25.000 besed, je v treh letih prevedla univerzitetna diplomirana slovenistka Amra Halilović.

Slovar se uporablja
"Na splošno je zelo dobro sprejet, kar se pozna tudi na predstavitvah, udeležba je relativno visoka pa tudi zanimanje za slovar je zelo visoko". Na zavodu Averroes so dobili že tudi veliko komentarjev na izdani slovar in teh so zelo veseli, saj so dokaz, da ljudje slovar dejansko uporabljajo.

Skrb za ohranjanje maternega jezika
Poleg slovarja v zavodu Averroes tudi drugače skrbijo za ohranjanje bosanskega jezika v Sloveniji. "Organiziramo tečaje bosanskega jezika, različna izobraževanja, debatne krožke z namenom, da bi se ta jezik nekako obdržal med mladimi," je dejala Amra Halilović.

Izboljšati znanje obeh jezikov
Kot raziskovalka, ki se ukvarja z vprašanjem dvojezičnosti v bošnjaški skupnosti, nam je dejala še, da: "Vse tri generacije govorijo oba jezika, ampak pri prvi generaciji Bošnjakov je slovenščina malo šibkejša, medtem ko je pri tretji generaciji bosanščina tista, ki ni najboljša. Druga generacija ima najvišjo stopnjo dvojezičnosti, s tem da pripadniki druge generacije Bošnjakov v Sloveniji bosanščine ne govorijo knjižno, ker se je v šoli niso učili. Bolje torej obvladajo slovensko, ampak sporazumevajo se lahko v obeh jezikih." Poleg ohranjanja maternega jezika je istočasni cilj izdaje slovarja tudi izboljšanje znanja slovenščine med Bošnjaki v Sloveniji in na ta način ohranjanje žive dvojezičnosti v skupnosti.