Na Hrvaškem so namreč s ponujanjem storitev za snemanje filmov od leta 2012, ko so začeli sofinanciranje velikih filmskih produkcij za prestižne svetovne filmske hiše, zaslužili približno milijardo kun, torej 135 milijonov evrov.

Kot še kažejo podatki Hrvaškega avdiovizualnega centra (Havc), so od tega približno tretjino zneska zaslužili letos do septembra. To je obdobje, ko so hollywoodske filmske ekipe ‒ pa tudi njihovi kolegi iz Netfilxa, Amazona in HBO-ja ‒ na Hrvaškem pustili nekaj več kot 326 milijonov kun ali 49,3 milijona evrov.

Povpraševanje večje od zmogljivosti
Od leta 2012 so na Hrvaškem s približno 205 milijoni kun ali 27,7 milijona evrov sofinancirali snemanje tovrstnih filmov. Pred kratkim so svoj finančni delež pri financiranju tujih filmskih produkcij za snemanja na hrvaških tleh zvišali z 20 na 25 odstotkov, so še sporočili s Havca.

Po pisanju Jutarnjega lista je direktor Havca Chris Marcich povedal, da povpraševanje za snemanja na Hrvaškem presega proračunske zmogljivosti tega nacionalnega avdiovizualnega centra, zaradi česar pričakujejo podporo ministrstev za kulturo in finance.

Scorsese prav zdaj snema na Hrvaškem
Marcich je izpostavil, da na Hrvaškem trenutno snemajo film Murina (Jegulja), in sicer v sodelovanju s producentsko hišo znamenitega ameriškega režiserja Martina Scorseseja, do konca leta pa pričakujejo še dva velika filma in nadaljevanko. Ob tem ni razkril, za katere produkcije gre.

Marcich je prepričan, da obstaja prostor za napredek filmske industrije na Hrvaškem. Za še boljše finančne rezultate bi potrebovali sodoben filmski studio, ki pa bi ga morali zgraditi in tudi izobraziti generacijo filmskih delavcev od kostumografov in maskerjev do mizarjev in električarjev.

Z morja in otokov v gore
Ena izmed prednosti Hrvaške ‒ s katero pravzaprav razpolaga tudi Slovenija ‒ so zanimive snemalne lokacije, ki jih ločijo majhne razdalje. V primeru Hrvaške je mogoče v samo nekaj urah spremeniti celoten filmski set in se z morja in otokov preseliti v gore ali na slavonske ravnice in obratno. Razpolagajo pa tudi z velikim številom sodobnih zgradb in starih industrijskih lokacij, ki so lahko kulise za različne filmske zgodbe.

V Zagrebu 150 različnih produkcij
Ob tem pa so v Zagrebu v okviru mestne uprave odprli urad za film, ki se razvija po vzoru podobnih že uveljavljenih projektov v Pragi in na Dunaju. Pričakujejo, da bodo letos imeli še več filmskih projektov, kot je Cinemaxova nadaljevanka Strike Back (Povračilo).

Lani so v hrvaški prestolnici posneli 150 različnih filmov in nadaljevank, vključno s študentskimi, oglaševalskimi in nekomercialnimi filmi, še navaja Jutranji list.