Za Italijo velja, da je podobno kot Zvezna republika Nemčija v 50. in 60. letih doživljala gospodarski vzpon. Standard Italijanov je rasel. A kmalu so se pokazale deviacije, korupcija, povezave politikov z mafijo, velike razlike med Severom in Jugom. V 70. letih je vse doseglo vrhunec v terorizmu Rdečih brigad; kar je ponovno vzporednica z Zahodno Nemčijo.

Režiserji kritično spregovorijo o (tedanji) sedanjosti in preteklosti Italije.
Na ta razvoj so se odzivali tudi filmski režiserji in za določeno ločnico velja čas okoli revolucionarnega leta 1968. Režiserji, kot so Francesco Rosi, Elio Petri, Marco Bellocchio, Bernardo Bertolucci, Nanni Moretti in drugi so, kot so zapisali na spletni strani Liffa, spregovorili o sedanjosti in preteklosti Italije ter frontalno napadli institucije družine, cerkve, republike.

Del te produkcije je bil pod naslovom Francesco Rosi in italijanski politični film predstavljen kot del festivala Liffe. Rosi je bil ena najvidnejših osebnosti tega gibanja, ki je v treh desetletjih pronicljivo in ’srdito’ (tako Simon Popek) govoril o naštetih fenomenih in si drznil načeti tudi temo ’globoke države’.

Kdo je bil Aldo Rosi?
Rosi, mojster mešanja igranega in dokumentarnega filma, se je lotil raziskave še drugih pojavov, denimo naftnih monopolov, nepremičninskih špekulacij in terorizma belih ovratnikov, ki se je po škornju silovito razrasel v sedemdesetih letih.

Dobitnik zlate palme na festivalu v Cannesu ter nagrad za življenjsko delo v Berlinu in Benetkah je bil sicer leta 1922 rojen v Neaplju. Njegov oče, ki je delal v ladijski industriji, pa si je drznil risati satirične upodobitve Benita Mussolinija in kralja Vittoria Emmanuela III. Torej s kritičnim političnim razmišljanjem in ustvarjanjem se je Rosi srečal že v otroštvu. Študiral je sicer pravo, a je sredi 40-ih najprej kot asistent vstopil v filmsko industrijo. Pozneje je seveda postal eden najbolj lucidnih avtorjev italijanskega neorealističnega filma.

Več o njem, njegovem ustvarjanju in pomenu za razvoj filmskega ustvarjanja bo danes ob 22.45 v oddaji Umetni raj predstavila Mateja Valentinčič. Poleg analize omenjene retrospektive pa se je pogovarjala tudi s perspektivnimi sodobnimi filmskimi ustvarjalci, nagrajenimi na svetovnih festivalih, in s slovensko režiserko Hanno Slak, katere film Niti besede je nastal v večinsko nemški produkciji.