Paskaljević je diplomiral iz filmske režije na praški akademiji. Režiral je številne dokumentarne filme in televizijske drame za TV Beograd. Svoj prvi celovečerni film, Čuvaj plaže v zimskem času, je posnel leta 1976: z njim se je predstavil na filmskem festivalu v Berlinu (nominacija za zlatega medveda) in osvojil posebno nagrado žirije.

Skupaj je v svoji karieri posnel več kot 30 dokumentarnih in 13 igranih filmov. Med njegovimi najbolj znanimi celovečerci so Pes, ki je ljubil vlake, Posebna vzgoja, Zemaljski dani teku, Suton, Sod smodnika in Tango Argentino.

Posebna vzgoja iz leta 1980 je Mileni Dravić prinesla nagrado za stransko vlogo na filmskem festivalu v Cannesu, film pa je osvojil nominacijo za zlati globus in zlato areno na festivalu v Pulju.

Srbijo zamenjal za Pariz
Režiser je v 90. letih pogosto prihajal v Beograd, kjer je javno nasprotoval Miloševićevemu režimu; Miloševićevi mediji so tedaj odkrito namigovali, da bi ga utegnili ubiti. "V tistem trenutku sem se odločil, da odidem za vedno," je dejal Paskaljević, ki pa se je pozneje vendarle vrnil in posnel film Sod smodnika (Bure baruta, 1998), "žalostinko za etničnim mirom, ki je obstajal v Jugoslaviji, in kruto oceno srbske duše".

Je dobitnik številnih prestižnih nagrad, med drugim nagrade kritikov za najboljši evropski film za Sod smodnika.

"Delal pod Titom in pod Miloševićem"
Paskaljević je po pisanju New York Timesa – portret so mu posvetili, ko je leta 2008 gostoval v MoMI – "eden redkih Srbov, ki so priznali srbsko krivdo za vojno v Bosni". "Delal je pod diktatorjema, ki sta si bila filozofsko nasprotna – pod Titom in Miloševićem," je ob retrospektivi zapisal omenjeni časopis.

Časopis Variety ga je leta 2001 uvrstil med pet najboljših režiserjev leta, bil je tudi prvi filmski režiser, ki je leta 2002 v Münchnu prejel nagrado Bernharda Wickija za humanizem v svojih delih.

Dejaven čisto do konca
Paskaljeviću naj bi po pisanju srbske tiskovne agencije Tanjug v petek na odprtju 13. izdaje mednarodnega festivala filmske režije v Leskovcu (LIFFE) izročili tudi nagrado Živojin Žika Pavlović "za afirmacijo regionalne filmske umetnosti v svetu".

Vendar so organizatorji občinstvu najprej sporočili, da se žal ni mogel udeležiti otvoritvene slovesnosti, le pol ure zatem pa jih je dosegla novica, da je umrl v Parizu, je poročal srbski časopis Kurir.