Serijo Na vrat na nos v produkciji Radiotelevizije Srbija je režiral Srđan Karanović, ki je scenarij napisal v sodelovanju z Rajkom Grlićem.

Desetdelna serija, ki je bila premierno na ogled leta 1976, se vrti okoli leta 1945 rojenega Baneta Bumbarja, njegove družine in kroga prijateljev ter je tudi portret Beograda 60. let preteklega stoletja. Vsak izmed slabo uro trajajočih delov je posvečen dogajanju v posamičnem letu tistega desetletja.

Velika priljubljenost po vsej Jugoslaviji
Ob Cvejiću sta v seriji nastopila tudi Bata Stojković in Miki Manojlović. Serija, ki se je ponašala tudi s prepoznavno glasbeno temo Zorana Simjanovića, se je odlikovala tudi s kombinacijo drame, komedije in nostalgije ter je dosegla izjemno priljubljenost v nekdanjih jugoslovanskih državah.

Mladeniči postanejo moški srednjih let
Leta 1985 je Karanović posnel še celovečerni film Jagode u grlu, v katerem sta prav tako nastopila Cvejić in Manojlović. Film prinaša zgodbo o ne zares izpolnjenih življenjih moških srednjih let in njihovih neuresničenih sanjah iz mladosti. Dogajanje se odvije v eni, z alkoholom zaznamovani noči, ko se osrednji liki spremenijo v tisto, česar naj bi se sramovali.

Eden osrednjih dramskih umetnikov svoje generacije
Cvejić je pripadal generaciji srbskih in jugoslovanskih gledališčnikov, filmskih in televizijskih igralcev, ki je konec 60. let preteklega stoletja radikalno spremenila podobo takratnega gledališča. Njegov prispevek k tej gledališki revoluciji je višek dosegel prav v omenjeni seriji in njenem filmskem nadaljevanju, ki je zaznamovalo ta slogovni preobrat. S to vlogo je Cvejić postal tudi eden vodilnih dramskih ustvarjalcev svoje generacije in takratne Jugoslavije, navaja srbska tiskovna agencija Tanjug.

Dolgoletna povezava z JGD-jem
Branko Cvejić se je rodil v Beogradu 25. avgusta 1946, leta 1965 je začel študirati igro na tamkajšnji fakulteti dramskih umetnosti. Že dve leti pozneje je s preostalimi člani nove generacije igralcev na povabilo Bojana Stupice postal član Jugoslovanskega dramskega gledališča (JDG). Na tamkajšnjem odru je upodobil več kot 50 vlog, gostoval je tudi v drugih gledaliških hišah, med drugim v Zvezdara teatru v Beogradu, pri ustanovitvi katerega je tudi sodeloval. Med letoma 1986 in 1999 je bil pomočnik direktorja JDP-ja, med letoma 2002 in 2011 pa njegov direktor.

Nastopil je v več kot 40 celovečercih ter ustvaril vrsto pomembnih vlog v televizijskih serijah, filmih in dramah. Med drugim je odigral manjšo vlogo v slovenskem celovečercu Trinajstica, ki ga je leta 1988 režiral Anton Tomašič.

Trajen prispevek onkraj državnih meja
Cvejić s svojim "likom in delom pušča za seboj poseben in svetel pečat, trajen prispevek ne le k srbski kulturi, umetnosti in družbi. V njegovem gledališču, Jugoslovanskem dramskem gledališču, se ga bodo spominjali kot ene najpomembnejših osebnosti v bogati zgodovini te hiše," so mu v slovo zapisali v JDG-ju.

Branko Cvejić je umrl v torek v rodnem Beogradu, so sporočili iz njegovega matičnega gledališča. Star je bil 75 let.

Leta 2018 je bil gost Mednarodne soareje v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.