Njegova družina je za francoske medije v ponedeljek potrdila, da je prejšnji teden umrl, a vzroka smrti niso navedli.

V celinski Evropi in domači Franciji je veljal za ikono umetniškega filma, medtem ko je bil manj znan v angleško govorečem svetu filma. Igral je v Hitchcockovem angleško-španskem trilerju Topaz iz leta 1969, a nikoli ni začenjal igralske kariere v Hollywoodu.

Piccoli je zaigral v številnih klasikah, ki so na novo opredelile svetovno kinematografijo, najbolj slovito v nizu filmov velikega španskega režiserja Luisa Buñuela. Poleg tega je, denimo, nastopil ob Brigitte Bardot v filmu Prezir Jean-Luca Godarda iz leta 1963.

Po pisanju AFP je bil mojstrski igralec, ki si je zgradil izjemno plodno kariero v umetniškem filmu, kot neke vrste francoski Cary Grant. Tako kot Grant ter hollywoodska velikana Jimmy Stewart in Gary Cooper se je bil zmožen prilagoditi kateremu koli kontekstu, ne da bi spremenil svoje bistvene poteze.

S plešo, gostimi obrvmi in hudomušnim nasmehom je zlahka skočil od zapeljivca do policaja in od gangsterja do papeža. V 70. in 80. letih preteklega stoletja pa se je pojavljal predvsem v dvoumnih in ciničnih vlogah. Eden njegovih najbolj znanih filmov zunaj Francije je bil film Velika požrtija Marca Ferrerija iz leta 1973, v katerem se je skupina moških prijateljev zaprla v hišo s prostitutkami. "Ne pretvarjam se ... S svojimi liki se zlijem. Če si igralec, moraš biti prilagodljiv," je dejal Piccoli.

V Evropi je Piccoli osvojil številna odlikovanja, med drugim za najboljšega igralca v Cannesu leta 1980 za film Skok v prazno Marca Bellochia, v katerem je odigral italijanskega sodnika, in srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu za najboljšega igralca v filmu Une etrange affaire Pierra Granier-Deferreja leta 1982. Njegova zadnja glavna vloga je bila v filmu Habemus Papam Nannija Morettija iz leta 2011. Premierno je bil prikazan na filmskem festivalu v Cannesu.

Med svoje prijatelje je Piccoli štel filozofinjo Simone de Beauvoir in filozofa Jean-Paula Sartra, vseeno pa je bil proti represiji v starem vzhodnem bloku in je podpiral poljski sindikat Solidarnost. Piccoli je bil trikrat poročen, z Éléonore Hirt, Juliette Greco in Ludivine Clerc. Imel je eno hčer iz prvega zakona, Anne-Cordélio.