"Falk je na večer 23. junija mirno preminil v spanju na svojem domu na Beverly Hillsu," je v izjavi za javnost sporočila pokojnikova družina, njegova žena Shera in dve hčerki iz prejšnjega zakona.

Falkovo zdravstveno stanje je bilo kritično že dalj časa: po seriji operacij na zobeh leta 2007 je v naslednjih dveh letih počasi zdrsnil v demenco. Zdravniki niso mogli z gotovostjo trditi, ali je bila za njegovo poslabšanje kriva anestezija ali kakšna druga reakcija na poseg. Kakor koli že, po poročanju njegovega zdravnika naj bi bil Falkov spomin že leta 2009 tako načet, da se na primer lika Columba ni več spominjal. Za uradno skrbnico njegovega imetja je bila takrat razglašena igralčeva hči.

Nauk zgodbe: ne poslušaj vedno svojega agenta
In čeprav se je v popkulturo verjetno za vedno vpisal kot Columbo (vloga prevejanega poročnika mu je prinesla tri emmyje in zlati globus), je Falkov prispevek k filmski zgodovini vse prej kot zanemarljiv: navsezadnje je bil še pred Columbom nominiran za dva oskarja, in sicer za svoji vlogi v filmih Murder, Inc. (1960) in Pocketful of Miracles (1961) - in to ob tem, da so mu, še kot neznanemu mlademu igralcu, velikokrat "prijazno" položili na srce, da ga zaradi rahlega škiljenja (že pri treh letih so mu zaradi tumorja morali desno oko zamenjati s steklenim) v filmu ne čaka kakšna silna prihodnost.

Zgodi se lahko tudi najboljšim ...
Mimogrede, leta 1960 je Falk postal prvi igralec, ki je bil v istem letu nominiran tako za oskarja kot za emmyja. Tista prva oskarjevska nominacija, za stransko vlogo mafijskega nasilneža v kriminalki Murder, Inc., je poskrbela tudi za nemajhno zadrego: ko so na podelitvi v gledališču Kodak prebrali ime zmagovalca - to je bil Peter Ustinov za vlogo v Spartaku - je Falk slišal samo prvo ime in nemudoma vstal - samo zato, da se je lahko sekundo pozneje osramočeno usedel nazaj. "Ko sem se 'sesedel' na stol, sem se nemudoma obrnil k svojemu agentu in ga odpustil. Nisem hotel, da bi mi računal kakšen dan preveč," se je pozneje incidenta spominjal Falk.

Igral je tudi v več filmih režiserja Johna Cassavetesa, med drugim v A Woman Under the Influence in Husbands. Leta 1987 si je novo generacijo oboževalcev priboril kot tipični prijazni dedek v romantični komediji Roba Reinerja The Princess Bride.

Dobra tri desetletja lova na zlikovce
Columbo, ki so ga snemali med letoma 1968 in 2003, je imel zaslugo za uveljavitev "obrnjenega" formata klasične detektivske zgodbe. Z izjemo nekaj posebnih epizod serija namreč ni sledila klasičnemu modelu "whodunit" (ni šlo torej za zločin, katerega storilca je bilo v tisti uri treba najti), ampak za zaplet tipa "howcatchem": v uvodnih kadrih so nam pokazali storilca, ki ga je bilo treba nato po številnih zapletih na koncu razkrinkati.

Simpatičen raztresenec
Sam Frank Columbo, poročnik losangeleške policije, je bil komična variacija klasičnega fiktivnega detektiva, kakršen je bil, denimo, Sherlock Holmes: ni bil niti mišičast nasilnež niti omikan intelektualec, ampak nekakšen kup posebnosti in tikov, raztresenec v pomečkanem anoraku, ki je nenehno po žepih brskal za tisto svojo cigaro ali pa omenjal svojo ženo (ki je nismo nikoli videli).

Kdo je pravi in kdo maska?
Igralec in njegov lik sta se postopoma med seboj zlila in postala zamenljiva. Recenzent The Timesa je v recenziji neke gledališke predstave tako zapisal, da je "Falk v resnici tako zmeden, kot se Columbo samo dela, da je."

Navsezadnje je imel prav Falk velik del zaslug za detektivov nezamenljivi imidž: sam je zahteval, da so modno opravo že na začetku zamenjali za njegov lastni ponošeni površnik, sam je Columbu izbral avtomobil in sam mu je dodal cel kup malih karakternih lastnosti, ki so bile tudi njegove lastne (od najljubše pesmi do obsedenosti s podrobnostmi).