Za zdaj je vest o smrti potrdil predstavnik za stike s javnostjo igralčeve hčerke, prav tako igralskemu poklicu zapisane Jamie Lee Curtis, podrobnosti o vzroku zanjo pa niso znane. Znano je le, da je Curtisovo zdravje že vrsto pešalo in da je bil še julija po hudem napadu astme hospitaliziran.

Leta 2008 je Curtisa med obiskom Velike Britanije nekdo iz občinstva vprašal, kaj bi rad imel napisano na nagrobniku. "Nihče ni popoln," je bil njegov lakonični odgovor (in obenem citat iz filma, s katerim se je najbolj proslavil, Nekateri so za vroče).

Fant iz Bronxa, ki je hotel biti Cary Grant
In če ime "Tony Curtis" zveni skoraj preveč "filmsko", je to zato, ker si ga je izbral sam: Bernard Schwartz se je madžarskima staršema rodil v Bronxu (do šestega leta ni govoril drugega kot madžarščino). Ko so njegovo mamo, ki je bolehala za shizofrenijo, hospitalizirali, sta z bratom Juliusom za mesec dni celo pristala v sirotišnici, saj je bila družina prerevna, da bi ju preživljala. Fant se je že od mladih let dalje iz svojega revnega okolja zatekal v svet fantaziranja o zvezdniškem blišču; za vzor si je vzel sproščeni šarm Caryja Granta - še celo v mornarico se je med drugo svetovno vojno prijavil zato, ker je Grant v Destination Tokyo nanj naredil takšen vtis.

Življenje na veliki nogi
Po končani vojni (bil je priča japonski predaji v Tokijskem zalivu) se je lotil igre. Študiral je pri uglednem nemškem gledališkem režiserju Erwinu Piscatorju, kjer ga je "odkrila" slavna lovka na talente Joyce Selznick. V Hollywood je prišel leta 1948, s 23 leti, in podpisal pogodbo z Universal Studios. Čeprav so vanj vložili precej energije in sredstev - poslali so ga tako na tečaje jahanja kot sabljanja - so ga sprva zanimala izključno dekleta. In morda še denar. Z lastnimi besedami: "18- in 20-letna dekleta so bila takrat hrana za topove. Vsi moški, ki so delali za studie, z menoj vred, smo se gostili z njimi, kradli njihovo sladkobo. In bilo jih je ogromno. Ne spomnim se njihovih imen. in potem so šle domov in se poročile. Uboge dušice. Prihajale in odhajale so."

Čeprav so ga sprva promovirali kot klasičnega lepotca petdesetih in ga tlačili v podpovprečne filme, si je leta 1957 priboril ugled in kritiško hvalo z vlogo agenta v drami The Sweet Smell of Success. Že naslednje leto je uspeh nadgradil z (edino v karieri, se je izkazalo) nominacijo za oskarja, in sicer za vlogo v paraboli o rasnih trenjih The Defiant Ones (Beg v verigah, s Sidneyjem Poitierjem sta igrala pobegla zapornika, ki morata kljub medsebojnemu sovraštvu (Curtisov lik je rasist) sodelovati, če hočeta preživeti - drug na drugega sta namreč prikovana z železno verigo).

Med druge vidnejše Curtisove vloge gre gotovo šteti tiste v The Vikings (ob Kirku Douglasu), v Spartaku Stanleya Kubricka (kjer je imel naslovno vlogo spet kirk Douglas) ter v The Boston Strangler (1968) - za slednjega je vedno trdil, da je njegov največji igralski dosežek ( filmu Richarda Fleischerja je igral serijskega morilca Alberta DeSalva). V poznejših letih se je z vse večjo vnemo posvečal slikarstvu (za svoje vzornike je navajal Van Gogha, Picassa in Magritta).

V zgodovino filma se bo Tony Curtis verjetno najbolj trajno zapisal z vlogo glasbenika na begu v kultni komediji Billyja Wilderja iz leta 1959, Nekateri so za vroče. Med drugim mu je film celo ponudil priložnost, da se vživi v duha svojega velikega vzornika, Caryja Granta - menda je celo namenoma oponašal igralčev prepoznavni naglas.

Curtis je bil poročen kar šestkrat, enkrat z igralko Janet Leigh (o svoji ambicioznosti je nekoč povedal: "Še celo z Janet Leigh sem se poročil zaradi kariere. Videl sem, da bova skupaj deležna več pozornosti. Kjer koli sva se pojavila, so bili paparaci, bila sva na naslovnicah revij. Za moškega ni bilo dovolj, da je bil lep, moral je biti povezan s primerno žensko.") Sloves ženskarja mu je vse prej kot presedal; med svoje "trofeje" je štel Natalie Wood in Marilyn Monroe. "Živega me ne boste ujeli, da bi se poročil z žensko, primerno za moja leta," je tudi ena od njegovih sočnejših izjav.

No, z Janet sta kljub temu ostala poročena dolgih enajst let; v zakonu sta se rodili hčerki Jamie Lee Curtis in Kelly Curtis. Tony je imel z vsemi svojimi otroki majave odnose - tudi z najstarejšim sinom Nicholasom, ki je pri 23 letih umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Pa tudi ni bil edini v družini, ki je imel težave z mamili: Tony je bil leta 1970, ko so pri njem našli marihuano, aretiran, deset let pozneje pa je za mesec dni odšel na zdravljenje v kliniko Betty Ford.

Ponosen na svojo "Pepelkino" zgodbo
Še en hollywoodski ljubitelj življenja na veliki nogi, Frank Sinatra, je nekoč pripomnil, da je Tony Curtis njegov najljubši igralec, "ker se je zoperstavil statistiki". Tudi sam je bil na kariero, ki ga je rešila iz revnega dela New Yorka, več kot ponosen: "Posnel sem 122 filmov in upam si trditi, da vsak teden nekje na svetu predvajajo kakega od njih."