Švedska lepotna ikona, ki je zadnja leta živela v vili v mestecu Gensane, se je kot Kerstin Anita Marianne Ekberg rodila leta 1931 v švedskem mestu Malmö. Lepotica, ki je odraščala v družini osmih otrok, je nase opozorila leta 1950 kot zmagovalka tekmovanja za miss Švedske. Kmalu zatem jo je pod svoje okrilje sprejel filmski mogotec in režiser Howard Hughes, vendar je sodelovanje ni pripeljalo daleč.

Začela je sodelovati s studiem Universal, za katerega je odigrala nekaj manjših vlog v uspešnicah z igralci, kot sta bila Jerry Lewis in Dean Martin. Med drugim je leta 1955 nastopila v filmu Blood Alley in naslednje leto v ekranizaciji Vojne in miru, v kateri je tedaj še vsa pozornost pripadala glavni igralki Audrey Hepburn. Pojavila se je v dveh komedijah Boba Hopa, in sicer v Paris Holiday in Call Me Bwana.
Usodno srečanje z italijanskim cineastom
Po petletnem prebijanju v ospredje Hollywooda, kjer so jo leta 1956 med drugim nagradili z zlatim globusom za najbolj obetavno igralko, se je znašla v Rimu, kjer jo je odkril italijanski režiser Federico Fellini. Ponudil ji je vlogo v filmu Sladko življenje, ki ostaja zapisana med največje filmske klasike. Ob Marcellu Mastroianniju je zaigrala v vlogi Sylvie Rank. Prizor v slavni rimski fontani velja za enega najbolj ikonskih filmskih prizorov, Sladko življenje pa je zaslužno tudi za to, da so fotografi, ki so filmski divi neutrudno sledili na vsakem koraku, dobili ime paparaci.

Slavni prizor so snemali pozimi (Anita se je nekoč spominjala, da je bilo januarja). Po navedbah Fellinija je igralka brez ene pripombe ure prestala v ledeni vodi, bolj godrnjav pa je bil Mastroianni, ki je pod obleko nosil neoprensko obleko.

Po prelomnem filmu je igralka ostala v Italiji, kjer je naslednjih deset let posnela še kakšnih 20 vlog. Še istega leta je zaigrala v italijansko-francoski drami Apocalisse sul fiume giallo, čez dve leti pa ob Sophii Loren in Romy Schneider v antologijskem filmu italijanske četverice Boccaccio '70. Predvidena je bila za vlogo Bondovega dekleta v filmu Dr. No, vendar so se ustvarjalci filma nato odločili, da vlogo namenijo tedaj neznani Ursuli Andress.

Vendar že proti koncu sedemdesetih je z izjemo občasnih vlog v manjših evropskih produkcijah Ekbergova praktično izginila z velikega platna. S Fellinijem je znova sodelovala leta 1987 v filmu Intervista (Intervju). Pozneje je izjavila, da je bila ona zaslužna za Fellinijevo slavo, ne obratno.
Priljubljena tarča paparacev
Zaradi številnih romanc z vodilnimi možmi Hollywooda je podobno kot Sylvia Rank, ki jo je igrala v Sladkem življenju, njeno zasebno življenje pozorno spremljal rumeni tisk. Med ljubimci dive, ki ji je Hollywood nadel vzdevek "ledena gora", so bili Errol Flynn, Yul Brynner in Frank Sinatra.

Slovo v žalostnih okoliščinah
Dvakrat ločena zvezdnica (tri leta je bila poročena z Anthonyjem Steelom, od 1963 do 1975 pa z igralcem Rikom Van Nuttejem) je zadnja leta živela v revščini. Leta 2011 se je po nesrečnem padcu, pri katerem si je zlomila nogo, po finančno pomoč obrnila tudi na Fundacijo Fellini. Ker ni mogla več skrbeti zase, so jo tedaj sprejeli v negovalno bolnišnico. Med njeno hospitalizacijo so njen dom v Genzaru oropali, močno pa je bil poškodovan tudi v požaru.