"Z žalostjo v srcih sporočamo, da je Maureen O'Hara danes v spanju umrla naravne smrti," je v izjavi za javnost zapisala igralkina družina."Maureen je bila naša ljubeča mama, babica, prababica in prijateljica. Umrla je obdana z družino, ki se je njenemu življenju poklonila s poslušanjem glasbe iz njenega najljubšega filma, Tihi mož (The Quiet Man)." Stara je bila 95 let.

Maureen je kot igralka, se še spominja njena družina, "v vsako svojo vlogo vnesla neupogljivo moč in nenadno občutljivost". "Njeni liki so bili živahni in neustrašni, tako kot ona sama. Bila je tudi ponosna Irka, ki je vse življenje s svetom delila dediščino Smaragdnega otoka."

Zvezda filma, ki je danes najbolj znan po tem, da je oskarja speljal Državljanu Kanu
Prva hollywoodska vloga Maureen O'Hara je bil leta 1939 Notredamski zvonar (The Hunchback of Notre Dame); uspeh filma jo je v trenutku izstrelil med zvezde. V njenih letih na vrhu se je je prijel vzdevek "kraljica Technicolorja" - nov postopek snemanja barvnih filmov je namreč še posebej lepo ujel njene ognjeno rdeče lase, svetlo polt in iskriv značaj.

Po še nekaj manjših filmih za studio RKO si jo je - takrat je bil pač tak sistem - leta 1941 "izposodil" studio 20th Century Fox, da bi v sagi o rudarski družini Kako zelena je bila moja dolina (How Green Was My Valley) igrala lepo mlado hčerko. Film je nato pobral pet oskarjev - med drugim za najboljši film in najboljšo režijo (John Ford), in to v letu, ko je bil nominiran Orson Welles z Državljanom Kanom. Pozneje je Maureen posnela še celo vrsto filmov z Johnom Fordom, pregovorno mrkim in godrnjavim mojstrom, ki pa je bil v njeni prisotnosti menda čisto drug človek.

Uspeh "moje doline" je O'Harovo dokončno ustoličil kot filmsko zvezdnico; studia RKO in Fox sta si delila pravice za njeno pogodbo, a večino svojih uspešnic je posnela za Fox. Med temi je treba omeniti Čudež na 34. ulici (Miracle on 34th Street), božično klasiko iz leta 1947, v kateri je igrala skeptično mamo male Natalie Wood.

Nastopila je še v kostumski drami The Foxes of Harrow (r. Rex Harrison, 1947), v komediji Sitting Pretty (r. Clifton Webb, 1948) in v športni komediji Father Was a Fullback (r. Fred MacMurray, 1949). Na morje se je podala še v pisanih gusarskih pustolovščinah The Black Swan, The Spanish Main, Sinbad the Sailor in Against All Flags.

Potem ko sta leta 1950 skupaj posnela Rio Grande, je John Wayne sklenil, da je Maureen njegova najljubša soigralka. Najuspešnejši izmed petih filmov, kolikor sta jih posnela skupaj, je bil The Quiet Man v režiji Johna Forda. Robatemu "Duku" je igralka lahko parirala pred kamero in za njo; v silen ponos ji je bilo, ko je v nekem intervjuju izjavil, da "raje dela z moškimi kot z ženskami - z izjemo Maureen O'Hara, ki je super tip".

"Spoznala sva se prek Forda in se takoj ujela," se je spominjala leta 1991. "Oboževala sem ga in on me je ljubil. Ampak nikoli nisva bila ljubčka. Nikoli, nikoli."

Na čelu letalske družbe
Leta 1968 se je že tretjič poročila; njen izbranec je bil "Big Jake", general Charles Blair. Po poroki je kariero obesila na klin in se z možem preselila na Deviške otoke, kjer je vodil letalsko družbo. Po moževi smrti - leta 1978 je umrl v letalski nesreči - je prevzela družinski posel in družbo prodala šele leta pozneje.

K filmu se je vrnila šele leta 1991, z vlogo, ki jo je Chris Columbus napisal posebej zanjo - a romantična komedija Only the Lonely ni bila pretiran komercialni uspeh. V naslednjem desetletju je posnela le še tri TV-filme.