Z njegovo kultno grozljivko Noč živih mrtvecev je žanr vstopil v moderno dobo in za seboj pustil vse stare grozljivke, ki so odtlej postale staromodne, nenevarne in celo naivne. Noč živih mrtvecev ostaja eden najbolj dobičkonosnih neodvisnih filmov v zgodovini kinematografije - režiser ga je posnel za 114.000 dolarjev, film pa je v ameriških kinematografih prinesel 12 milijonov, na mednarodnih tleh pa 18 milijonov dolarjev.

Medtem ko prve kritike filmu niso bile naklonjene in so ga opisovali kot "nepotešeno orgijo sadizma" ter ga označevale za šund, pa ga danes Ameriška kongresna knjižnica ceni kot "kulturno, zgodovinsko in estetsko pomembnega". Skupaj z nadaljevanjema Zora živih mrtvecev (1978) in Dan živih mrtvecev (1985) sestavlja eno najvplivnejših filmskih trilogij. Pravzaprav je Romerova klasika vsega skupaj dočakala pet nadaljevanj, ki so ohranjali temeljno zasnovo prvega filma - preplet grozljivke in družbene satire.

Pogovor z Romerom
Lani so film digitalno restavrirali in osveženo različico že predstavljali na festivalih v Benetkah in Berlinu, v Ljutomeru pa bodo film predvajali v režiserjevi prisotnosti. Na 13. festivalu fantastičnega filma, ki bo potekal med 11. in 15. julijem, bo potekala tudi retrospektiva, Romero pa bo sodeloval še na posebnem javnem pogovoru.

Imenujejo ga "boter mrtvih", njegova zombijevska apokalipsa pa je pomembno vplivala na delo številnih režiserjev drugih ustvarjalcev, med drugim na pisatelja, režiserja in scenarista Setha Grahame-Smitha, striparja Roberta Kirkmana, med filmarji pa Jacka Thomasa Smitha. Njegov najbolj znan dolgoletni oboževalec pa je morda Quentin Tarantino, ki ga je nekoč označil za genija.

Romero, v čigar opusu najdemo med drugim tudi filme The Crazies, Creepshow, Martin, Monkey Shines in The Dark Half, med ključnimi vplivi na svoje delo omenja britanski film Hoffmannove pripovedke iz leta 1951. Pri filmski priredbi Offenbachove opere so ga navdušili fantastični in strašni segmenti filma, tisti bizarni element, kot jih je opisal. "To je bil film zame in zaradi njega sem zgodaj cenil moč vizualnega medija ter možnosti eksperimentiranja, ki jih nudi."