Po skoraj desetih letih se na naše male zaslone vrača danska nadaljevanka Oblast in z njo Birgitte Nyborg, prva ženska, ki je (na televiziji) zavzela mesto predsednice vlade na Danskem. Spomnimo: prve tri sezone so bile predvajane med letoma 2010 in 2013 in so bile del tako imenovane "danske televizijske renesanse", ki je skupaj z nadaljevankami, kot so bile Most, Umor in Zapuščina, evropsko televizijo prelevila v uspešni svetovni izvozni produkt. Uspeh so številni pripisovali načrtni politiki danske javne televizije in sistematični podpori, ki jo je danska država desetletja namenjala razvoju na kulturnem področju. Priljubljenost Oblasti je sprva presenetila celo njene ustvarjalce, ki so menili, da drama notranje politike ne more pritegniti gledalcev zunaj Danske. Pa so se kozmično motili, prav z Oblastjo je tudi Evropa končno dobila svojo prestižno televizijo, primerljivo z ameriško – televizijo kompleksnih scenarijev, izjemnih igralskih zasedb, mesenih likov, spoliranih videzov, politične senzibilnosti in svetovnega slovesa. Televizijo, kakršno so nato kopirale vse druge televizije, vključno z BBC-jem in Netflixom. Za predvajanje so jo odkupili v več kot 70 državah po svetu, med katerimi je bila tudi Televizija Slovenija.

Oblast je imela tako močen učinek, da se je uveljavilo prepričanje o vplivu nadaljevanke na resnično politiko. Birgitte Nyborg, glavna junakinja, ki jo je vrhunsko upodobila igralka Sidse Babett Knudsen, je takrat postala sinonim za žensko na visokem političnem položaju. Njenega vpliva na zastopstvo žensk v politiki ni mogoče izmeriti, a o njem ni mogoče dvomiti. Kmalu zatem, ko je Birgitte Nyborg v seriji postala prva danska predsednica vlade, so tudi na Danskem izvolili svojo prvo predsednico vlade Helle Thorning-Schmidt. V istem obdobju pa smo tudi v Sloveniji ustvarjali naš lastni "Borgen", saj smo dobili prvo premierko Alenko Bratušek.

Ponovni zagon
Ustvarjalec serije Adam Price je po koncu tretje sezone zagotavljal, da je serije nepreklicno konec – oziroma da jo bodo znova zagnali le, če bo dobil resnično dobro idejo, kako zgodbo intrigantne političarke peljati naprej. Nova sezona Oblasti dokazuje, da so nadaljevanja včasih celo upravičena. Gre za enega redkih ponovnih zagonov, ki v primerjavi z izvirnikom ponudi vrsto intrigantnih sprememb in presežkov, je scenaristično ambicioznejša in tudi produkcijsko razkošnejša. Nastala je kot skupni projekt danske javne televizije in Netflixa.

Prve tri sezone so gledalce prikovale pred zaslone z mešanico politične in osebne drame v življenju prve danske premierke, pri čemer je bil poudarek na optimistični perspektivi ženske na vodilnem položaju. V novi sezoni priljubljeno televizijsko junakinjo, pa tudi dansko politiko, spoznamo v precej drugačni luči. Birgitte Nyborg je zdaj 53-letna zunanja ministrica, ki se ob odkritju nafte na Grenlandiji znajde v spirali dramatičnega političnega dogajanja. Večinsko inuitsko prebivalstvo želi z dobički črpanja nafte financirati neodvisnost od Danske. Toda nafta prebudi tudi apetite danskega "dvora", celo levosredinske stranke, na čelu katere je še vedno Nyborg, ki je volitve osvojila z obljubami po spoštovanju podnebnega dogovora. Nova zunanja ministrica Birgitte Nyborg se znajde v nezavidljivem precepu: ali spoštovati okoljsko politiko ali slediti gospodarski rasti in s tem izdati svoja načela. Njene odločitve v novi sezoni bodo zagotovo presenetile poznavalce stare Birgitte Nyborg.

Serija dobrih političnih spekulacij
Adam Price, ki je scenarij pisal skupaj z ekipo, je v novi sezoni ustvaril alternativno družbenopolitično realnost, ki deloma temelji na aktualni politični situaciji, deloma pa jo je napojila njegova bujna politična domišljija. Kot svetovalec pri scenariju je sodeloval tudi politik, nekdanji zunanji minister v vladi Helle Thorning-Schmidt Martin Lidegaard, ki je bil zadolžen predvsem za preverjanje realizma scenarija. Domišljijska – in pripovedno plodna – je osnovna premisa o odkritju nafte na Grenlandiji, ki dansko in svetovno politiko požene v nepredvidene smeri. Pri spekulaciji o posledicah takšnega odkritja pa je Priceovo ekipo očitno vodila trenutna geopolitična struktura. Grenlandija nenadoma postane žarišče zanimanja svetovnih velesil, a če kaotično merjenje moči med Kitajsko, Ameriko, Rusijo in Dansko dobi nekoliko satirično obravnavo, serija zgrabi to priložnost, da gledalce v precej resnejšem tonu sooči z žalostno podobo Grenlandije, kjer se ljudje in narava bojujejo s podnebno krizo in postkolonialnimi težavami, kot so revščina, brezperspektivnost in alkoholizem med mladimi. Tu tiči politična agenda serije, ki fikcijo izkorišča za poudarjanje realnih, tudi prezrtih družbenih problematik.

Grenlandska tragedija je le ena v vrsti temačnih pripovednih linij nove sezone Oblasti, katere ton je na splošno precej bolj mračen in grenek kot pred desetletjem. Za to spremembo so najverjetneje krive radikalne spremembe v zadnjem desetletju, ko so se zgodili brexit, predsednikovanje Donalda Trumpa, gibanji Black Lives Matter in #JazTudi, pandemija covida in vojna v Ukrajini. V tem času se je politika korenito spremenila, med drugim se je preselila na družbena omrežja, kar serija tematizira z vzponom piarovskega aparata, ki je pripravljen popolnoma zatreti politično vsebino za všečni videz.

Lik Birgitte Nyborg uteleša mračnjaški naboj, kakršnega je dobila svetovna politika v zadnjem desetletju. Celo priljubljena liberalna političarka ne stoji več za svojimi ideali, temveč jih skupaj z osebnimi načeli žrtvuje za lastno politično preživetje. Eden od epitafov, s katerimi se začenjajo epizode, navaja misel nemškega filozofa Immanuela Kanta: "V naravi moči je, da lahko vodi v zlorabo." (Že to, da serija navaja Kanta in druge mislece politične filozofije, kaže na njeno izjemnost v svetu televizije.) Nova sezona v določenih trenutkih deluje kot vrhunska politična satira o hipnotičnem delovanju oblasti in moči. Birgitte Nyborg, ki smo jo najprej spoznali kot idealistično in romantično, nato kot pragmatično, vedno pa kot dobronamerno in predvsem racionalno političarko, se pred našimi očmi postopoma preobrazi v strupeno tiranko, ki se moči ne more upreti, podobno kot se zasvojenec ne more upreti svoji najljubši drogi. Pretresljivo odkritje serije je, da demokracija omogoča prostor za njen (bi lahko rekli) "salto morale".

Ženske, moč in avtoriteta
Desetletje pozneje je precej drugačna tudi vloga žensk v pripovedi, kar spet kaže na velike spremembe v naši kulturi v zadnjem desetletju. V prejšnjih sezonah je Birgitte Nyborg žonglirala med službo in družino in pri tem postopoma odkrivala, da se mora za uspešno kariero odpovedati gospodinjstvu, skrbi za družino, možu. V tem je bilo kljub osebni drami nekaj feminističnega, saj je šlo za žensko, ki se ni poistovetila s skrbjo za dom in družino, temveč je sledila osebnim ambicijam, karieri, družbenemu statusu, moči. Nyborg se ni opravičevala, ker si v javnem prostoru jemlje prostor, besedo, moč (v novi sezoni je njena samozavest še bolj poudarjena, skoraj karikirana). Ustvarjalci serije so ji privoščili tudi privlačnega, mlajšega spremljevalca in s tem ljubezen, v kateri je bila ona dominantni člen para. Bila je velik napredek od stereotipa pasivne ženske, ki je prevladoval v zgodovini fikcije, in s tem kronski primer avtonomne junakinje, ki ga gojijo prestižne televizijske nadaljevanke v novem tisočletju. Kot je rekla igralka Sidse Babett Knudsen: "Igrala sem predsednico vlade. Od zdaj naprej ne morem več igrati žene predsednika vlade."

Novo sezono je mogoče videti kot študijo žensk na položajih moči, pri tem pa je presenetljivo precej neusmiljena do teh žensk. Zdi se, da so ustvarjalci želeli razbiti kliše "močne ženske" in v obe junakinji, Birgitte Nyborg ter Katrine Fønsmark, vnesti še več psihološke kompleksnosti, razdvojenosti – ne med družino in službo, temveč med ideale in stvarnost. Nova sezona nikakor ni več namenjena idealiziranju ženske avtoritete, pač pa njenemu prevpraševanju. Ustvarjalci sporočajo, da je bilo pred desetletjem morda bistveno le dejstvo, da v politiko vstopa ženska, zdaj pa je treba oceniti, kakšno vrsto politike se gre političarka ne glede na to, da je ženska.

Še provokativnejši je scenarist Adam Price pri prevpraševanju avtoritete žensk na vodilnih položajih. V primeru lika Katrine Fønsmark, novinarke, ki je v prejšnjih sezonah postala vladna svetovalka, zdaj pa znova deluje kot angažirana urednica notranjepolitične redakcije pri pomembnem danskem mediju, serija nevarno podvomi o psihološki stabilnosti ženske na vodilnem mestu. S konfliktom med urednico in eno od zaposlenih novinark načenja tudi boleče vprašanje ženske mizoginije – vprašanje, ali prav ženske najraje izpodbijajo avtoriteto drugih žensk v delovni hierarhiji in ali zaposleni manj zaupajo ženskam na vodilnih položajih. Serija v vsakem primeru pretresa kulturne floskule o ženskah in oblasti, ki so (predvsem skozi popularno kulturo in televizijsko fikcijo) postale samoumevne, kot je denimo predpostavka o tem, da si ženske med seboj vedno hočejo zgolj pomagati. Nova Oblast, skratka, zastavlja neprijetno vprašanje, ali so ženske kaj drugačne od moških, ko pridejo na oblast.

Bolj klasično feministična je serija pri obravnavi ženske telesnosti. Skladno s staranjem glavnega ženskega lika se spopade z nekaterimi tabutemami, ki jih v fikciji in javnem diskurzu srečujemo poredko. Najverjetneje imamo prvič v zgodovini mainstream televizije priložnost videti glavno junakinjo, kako si menja higienski vložek v kopalnici ministrskega kabineta in doživlja simptome menopavze. Osvežujoče je gledati 53-letni ženski lik, ki ne skuša skriti znakov staranja.

Z marsikaterega zornega kota je serija Oblast: moč in slava korak naprej, predvsem pa drzen korak stran od opevanih prvih sezon Oblasti – stopa čez okvire danskega prostora na svetovni politični oder in se oddaljuje od klišejskih predstav žensk in politike v fikciji. Pozabite na Ameriko, v Evropi (in drugod) stojijo trdnjave prestižne televizije.

Vabljeni k ogledu pogovora z Natašo Briški in serije Oblast: moč in slava.