Filmi torej niso nastali v zadnjem času, so pa bili v zadnjih letih digitalno restavrirani in so tako zaživeli novo življenje. Na ogled bodo tri slovenske filmske klasike.

Kritiški konsenz je, da Vesna velja za prelomnico v zgodovini slovenskega filma. Filmski teoretik Peter Stanković v svoji analizi kot glavno novost navaja opustitev tedaj prevladujoče nacionalistične retorike, ki je prežemala slovensko filmsko ustvarjalnost po II. svetovni vojni, poleg tega je kot lahkotna romantična komedija načelno apolitična oziroma se ne postavi v nikakršen velik narativ. Foto: Arhiv SFC
Kritiški konsenz je, da Vesna velja za prelomnico v zgodovini slovenskega filma. Filmski teoretik Peter Stanković v svoji analizi kot glavno novost navaja opustitev tedaj prevladujoče nacionalistične retorike, ki je prežemala slovensko filmsko ustvarjalnost po II. svetovni vojni, poleg tega je kot lahkotna romantična komedija načelno apolitična oziroma se ne postavi v nikakršen velik narativ. Foto: Arhiv SFC

V okviru letošnjih dnevov novega slovenskega filma v Sarajevu, ki bodo potekali do srede, bodo na ogled Dolina miru, Vesna in Po isti poti se ne vračaj. Vstop na projekcije filmov, ki se bodo v sklopu dogodka vrteli vsak dan ob 20.00, bo prost, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra.

Dneve bo odprl film režiserja Franceta Štiglica iz leta 1956 Dolina miru, ki je svoje drugo življenje začela leta 2016, ko je bila uvrščena v program Cannes Classics. Po šestih desetletjih se je film vrnil na največji filmski festival, kjer je bil leta 1957 nominiran za zlato palmo, igralec John Kitzmiller pa je prejel zlato palmo za najboljšo moško vlogo in s tem postal prvi temnopolti igralec v filmski zgodovini s to nagrado.

Slovenska romantična komedija v slogu Hollywooda
Sarajevsko občinstvo si bo lahko ogledalo tudi celovečerni igrani film Vesna režiserja Františka Čapa (1953). Osnovno fabulo, večinoma v obliki dialoga, je napisal Matej Bor, Čap pa jo je razširil in dopolnil z novimi liki. Leta 1954 je film na 1. filmskem festivalu v Pulju prejel nagrado za najboljši film, režijo in glavno žensko vlogo, prav tako pa tudi nagradi žirije kritikov in novinarjev za režijo. Ime naslovne junakinje je leta 2001 postalo ime nacionalne filmske nagrade na Festivalu slovenskega filma. Letos julija so na puljskem filmskem festivalu praznovali sedemdeset let in na prvi dan velikega slavja predvajali to slovensko klasiko v njeni digitalni preobleki.

Neverjetno sodobno sporočilnost filma Po isti poti se ne vračaj so prepoznali tudi v MoMI, saj so ob letošnji retrospektivi jugoslovanskega črnega vala zapisali:
Neverjetno sodobno sporočilnost filma Po isti poti se ne vračaj so prepoznali tudi v MoMI, saj so ob letošnji retrospektivi jugoslovanskega črnega vala zapisali: "... to je prepričljiva predstavitev določenega časa in prostora, ki pomembno osvetljuje pomen dela v okolju, v katerem vedno bolj prevladujejo sebični interesi." Foto: Arhiv Slovenske kinoteke/ ©Slovenski filmski center

Sedmi dnevi novega slovenskega filma se bodo končali s filmom Po isti poti se ne vračaj (1965) režiserja Jožeta Babiča. Še vedno zelo aktualen film govori o vsakdanu sezonskih delavcev, ki ga poleg pretepov, alkohola, nogometa in bežanja spremljajo tudi zveze s slovenskimi dekleti, nostalgija po domačih krajih in zasmehovanje pravih Slovencev.

Dneve novega slovenskega filma v Sarajevu SFC pripravlja v sodelovanju z lektoratom slovenskega jezika na oddelku za slovanske jezike in književnost sarajevske filozofske fakultete, Društvom Slovencev Ivan Cankar v Sarajevu ter s podporo Centra za slovenščino kot drugi tuji jezik na ljubljanski filozofski fakulteti ter Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.