Filme iz arhiva Madžarskega filmskega inštituta predstavlja kinoteka v sklopu rednega mesečnega projekta Sezona filmskih klasik. V četrtek bosta sledila projekcija digitalno restavriranega madžarskega animiranega muzikala Peneča kopel in filmska priredba opere Orfej in Evridika.

Nema klasika Ptica ujetnica je dramatični, napeti kriminalni ljubezenski film z briljantno vizualno podobo, pri nastanku katerega so sodelovale tuje filmske zvezde. Med drugim ga je podpisal neupravičeno pozabljeni režiser Pal Sugar, ki je na Madžarskem delal le kratek čas, saj je kariero pozneje nadaljeval v Berlinu, sorežiser Lajos Lázár pa se je za ta film vrnil na Madžarsko z Dunaja. Glavna igralka Lissy Arna je bila zvezda nemškega nemega filma 20. let prejšnjega stoletja. Film, ki ga zaznamuje kritičen in ironičen pristop, pripoveduje zgodbo o dekletu, ki pristane v zaporu zaradi goljufivega ljubimca. Čeprav jo je ta prepričal o kraji in se je v zaporu znašla zaradi njega, ji uspe, zaslepljeni od ljubezni, za eno noč zapustiti zapor, da bi se sešla z moškim, ki ga obožuje. A izkaže se, da je že zdavnaj pozabil nanjo in jo hoče le znova izkoristiti.

Pionir madžarske animacije
Jutri bo sledil psihedeličen animirani muzikal Peneča kopel iz leta 1979, ki zaradi prelomnega sloga še vedno vpliva na mlajše generacije režiserjev animiranih filmov. Režiser György Kovásznai je bil pionir madžarske animacije. Njegovi kratki animirani filmi, ki jih odlikujejo eksperimentalne zvočne krajine in drzna ekspresivna likovnost, so ustvarili nišo v žanrskih tradicijah na Madžarskem.

Njegov prvi in edini celovečerec Peneča kopel je eno najvidnejših del domače in mednarodne animacijske palete. Bistveno se razlikuje od takratnih animiranih filmov, saj je v žanrsko hibridnem eksperimentalnem filmu zmešal številne filmske zvrsti – muzikal, romantično komedijo in sociološki dokumentarec, o čemer pripoveduje tudi podnaslov filma Glasbena animacija v ritmu srčnega utripa. Razočaranje mlade generacije 70. let prejšnjega stoletja je v filmu prikazano na izjemno zabaven, vendar grotesken način.

Ko klasična glasba zazveni ob grški mitologiji
Sledila bo filmska priredba opere Orfej in Evridika iz leta 1985, zadnji celovečerni film Istvána Gaála, ki spada med najvplivnejše osebnosti madžarskega modernističnega filma. V priredbi opere Christopha Willibalda Glucka se je Gaal vrnil v svoje večno varno zavetje, h klasični glasbi in grški mitologiji, ki nudita okvir za evropsko kulturo. Ko peto in upodobljeno antično zgodbo uokviri s podobami narave in pokrajine, razporejenimi v abstraktne geometrične oblike, na površje mitološke teme potisne njeno univerzalno človeško izkušnjo: željo premagati smrtnost prek ljubezni in umetnosti.

V Slovenski kinoteki v okviru Sezone filmskih klasik predstavljajo digitalizirano filmsko dediščino iz arhivov evropskih kinotek in filmskih muzejev. Tokrat filmi prihajajo iz arhiva Madžarskega filmskega inštituta. Program je nastal v sodelovanju z Lisztovim inštitutom v Ljubljani.