Zgodba je postavljena na Irsko, v 80. leta prejšnjega stoletja, v predbožični čas in govori o Billu, očetu petih hčera, ki prodaja premog, in opazi, da se za samostanskimi zidovi dogajajo nenavadne stvari. Film, ki se ukvarja z enako tematiko kot Sestre magdalenke Petra Mullana pred dvema desetletjema, je režiral Belgijec Tim Mielants, v glavni vlogi je zaigral Cillian Murphy, ki je včeraj v Berlinu povedal, da so pralnice sester magdalenk, ki so jih zaprli šele na začetku devetdesetih let, še vedno neprečiščena irska nacionalna travma in še vedno zavite v tišino. Film je nastal zelo hitro, zamisel zanj se je rodila že na snemanju filma Oppenheimer, ki sta ga prav tako producirala Ben Affleck in Matt Damon in v katerem je Cillian Murphy odigral naslovno vlogo.

Pred filmsko palačo in pred sinočnjim uradnim začetkom festivala pa so na Trgu Marlene Dietrich potekali trije protesti: na rdeči preprogi, očitno s soglasjem organizatorjev, se je petdeset povabljenih prijelo za roke in skandiralo: Branimo demokracijo.

V dneh pred festivalom so namreč organizatorji zaradi pritiska nemških filmskih ustvarjalcev umaknili vabila na slavnostno odprtje festivala petim članom skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo; na drugem sinočnjem protestu so kulturni ustvarjalci protestirali z geslom No seats for fascists anywhere, torej Nikjer ni prostora za fašiste; zaradi slabih delovnih pogojev pa so protestirali tudi filmski delavci. Zanimivo stališče do odpoklica vabil pa ima režiser Christian Petzold, ki je tudi član letošnje žirije in pravi: "Ni težava v tem, da imaš v dvorani pet ljudi iz Alternative za Nemčijo. Saj nismo bojazljivci. Če ne preneseš v občinstvu petih ljudi, ki so iz stranke Alternativa za Nemčijo, bomo boj izgubili."

Festival se je torej začel v zelo pregretem političnem ozračju, zato so bili filmi na začetku v resnici v drugem planu.

Gremo torej k filmom: na Berlinalu bodo do prihodnje nedelje prikazali 200 filmov, za zlatega medveda in druge nagrade se jih bo potegovalo 20 in tudi letos na sejmišču, ki predstavlja zelo obsežen del festivala, sodeluje Slovenski filmski center s filmom Janeza Burgerja Opazovanje in številnimi, ki so v fazi postprodukcije.

Med avtorji, ki v prihodnjih dneh prihajajo v Berlin, so mavretansko-malijski režiser Abderahman Sissako z ljubezenskim filmom Črni čaj, Južni Korejec Hong Sang-Soo s filmom Popotnikove potrebe, v katerem v glavni vlogi zaigra Isabelle Huppert – francoska igralka bo v Berlinu, skupaj z Martinom Scorsesejem prejela zlatega medveda za življenjsko delo.

Francoski film bosta zastopala Olivier Assayas in Bruno Dumont, nemškega pa veteran Andreas Dresen z vojnim filmom Od Hilde, z ljubeznijo, ki ga je posnel po resnični zgodbi o ljubezni znotraj odporniškega gibanja v času nacizma. Kot najbolj nenavadnega v tekmovalnem programu pa je umetniški vodja festivala Carlo Chatrian poudaril dokumentarni film Pepe, v katerem povodni konj pripoveduje o življenju v živalskem vrtu kolumbijskega narkokralja Pabla Escobarja.

Ob filmih, v katerih je kot vedno v Berlinu zaznati veliko političnih tem, bo za politične debate na festivalu odprt tudi poseben prostor Majhna hišica, ki ga pripravljata palestinska Nemka Jouanna Haussoun in izraelski Nemec Shai Hoffmann, ki že nekaj časa skupaj izobražujeta ljudi o Bližnjem vzhodu.

In še to: žirija, ki ji letos predseduje mehiško-kenijska igralka Lupita Nyong'o, bo svoje odločitve sporočila prihodnjo soboto, nedelja pa bo v številnih berlinskih kinodvoranah namenjena zmagovalcem.

Iz oddaje Gremo v kino.