Z oddajo o Gospe Sveti prihaja danes ob 17.25 na 1. program Televizije Slovenija šesta sezona dokumentarne serije Kulturni vrhovi, ki nastaja v Izobraževalnem programu TV Slovenija, kjer skrbijo tudi za predstavljanje slovenske kulturne dediščine, serija pa bo programsko obogatila praznični decembrski čas.

Oddaje Kulturni vrhovi strokovno področje likovne umetnosti in kulturne dediščine nadgrajujejo v scenaristično-režijsko celoto, ki je primerna televizijskemu mediju, letos so pri nastajanju sodelovali režiserji Marko Cafnik, Ita Obersnu, Boštjan Vrhovec in Aleš Žemlja. Naslov dokumentarne serije dobesedno in v prenesenem pomenu opredeljuje vsebino ter cilj oddaj: predstaviti slovensko dediščino, povezano z višinskimi točkami, ki so se do danes ohranile kot priče zgodovine, kulturne zgodovine, likovne, literarne in glasbene umetnosti ter etnologije. Cerkve, zgrajene na teh vrhovih, so bile nekdaj obiskane božje poti, danes pa so predvsem priljubljen cilj izletnikov in kulturnih turistov. Namen ustvarjalcev je predstaviti zgodovinski okvir in sodobni utrip s pomočjo televizijskih posnetkov in arhivskega gradiva, v nastajanje oddaje vedno vključijo tudi lokalno skupnost in institucije, v posamezni sezoni pa predstavimo različne slovenske pokrajine.

Gospa Sveta
Oddaja o cerkvi pri Gospe Sveti je izstopajoča, saj so se ustvarjalci prvič podali prek državnih meja in predstavljajo najzgodnejšo zgodovino naših prednikov in znamenito identitetno točko. Slovani so v 6. stoletju začeli naseljevati naše kraje, vendar niso prišli v prazen prostor, temveč v nekdanje rimske province z antičnimi mesti. Na Koroškem je bila to provinca Norik s sedežem v mestu Virunum, ki je dobila simbolno nasledstvo v slovanski Karantaniji s sedežem na Krnskem gradu. Novi naseljenci niso prevzeli poznoantične družbene in cerkvene ureditve ter kulturne tradicije, temveč so ustvarili lasten svet, antične naselbine pa so pustili propasti. Karantanci so bili prvo slovansko ljudstvo, ki je v 8. stoletju prejelo krščanstvo, cerkev pri Gospe Sveti pa je kot eno prvih dal postaviti škof Modest. Gospa Sveta je izjemen kulturni spomenik na avstrijskem Koroškem iz časa pozne gotike, umeščen v taborski kompleks ter z bogato likovno opremo iz časa nastanka cerkve in iz dobe baroka. Ta simbolna točka je danes v Avstriji, vendar je ključno povezana s slovenskim narodom, saj velja za najstarejšo slovensko božjo pot in je bila v času pokristjanjevanja tudi sedež prve škofije. V oddaji bodo predstavili umetnostne zaklade cerkve pri Gospe Sveti, odkrivali bodo zgodnjo zgodovino Slovencev, ki se je odvijala na Gosposvetskem polju, in obiskali tudi druge pomembne simbolne kraje, kot sta Krnski grad in vojvodski prestol. Če boste zamudili današnjo oddajo, lahko zgodovino Gospe svete ujamete v ponovitvi 12. decembra ob 14.15.

Limbarska gora
Valentinovo je praznik zaljubljencev, ki se je oblikoval po tujih vzorih, vendar so ga praznovali že naši predniki. Bil je zelo priljubljen svetnik in v ljudskem koledarju slovenskih šeg in navad velja za enega prvih pomladnih svetnikov. Zato so mu rekli "Prvi spomladin", znamenit pa je tudi rek: "Sveti Valentin ima ključ od korenin!" Ob njegovem godu naj bi se že ženili ptički, zato so gospodinje napekle ptičke iz testa, prav tako kot danes pa je bil svetnik tudi zavetnik mladoporočencev. V tistem delu leta je bilo namreč veliko porok, ker so bile pozneje, v postnem času, prepovedane. Temu svetniku so na Slovenskem posvetili več cerkva, najbolj znana pa je cerkev na Limbarski gori nad Moravčami. Nekdaj je bila slavna božja pot, danes pa je predvsem priljubljen izletniški cilj v okolici Ljubljane; leži na nadmorski višini 773 metrov med Moravško dolino in Črnim grabnom. V oddaji se bodo povzpeli na goro in predstavili lokalne šege in navade ter veliko cerkev, ki priča o nekdanjem ugledu božje poti in je dolgo veljala za najboljše delo domačega baročnega arhitekta Gregorja Mačka. Umetnostnozgodovinska dognanja pa se s časom tudi spreminjajo in dopolnjujejo in prav to se je zgodilo tudi avtorju cerkve na Limbarski gori. Predstavitev cerkve na Limbarski gori bo zato tudi predstavitev razvoja slovenske umetnostne zgodovine in njenih metod pri razvrščanju spomenikov in ugotavljanju avtorstva. Oddaja bo na sporedu 15. decembra ob 17.25, ponovitev pa 19. decembra ob 14.25.

Crngrob
Film Cvetje v jeseni sodi med najlepše in najbolj prepoznavne slovenske filme, po knjižni predlogi pisatelja Ivana Tavčarja ga je v sedemdesetih letih preteklega stoletja posnel režiser Matjaž Klopčič. Te filmske podobe so se vtisnile v kolektivni spomin zaradi legendarne igralske zasedbe in tudi prizora, v katerem sta Janez in Meta šla na romanje v Crngrob; ta kraj je režiser izbral zaradi idilične pokrajine in starodavne cerkve. Že stoletja ta kraj navdušuje tako romarje kot izletnike, ki se vračajo v ta romarski kraj, cerkev pa je eden naših največjih kulturnih spomenikov. Dragoceni so zlasti srednjeveška arhitektura in freske ter zlati oltarji. V oddaji se bomo odpravili po romarski poti, ki vodi iz Stare Loke v Crngrob mimo številnih starih znamenj, in predstavili zgodovino teh krajev. Sorško polje se dviguje v Škofjeloško hribovje, ki se je izoblikovalo v niz vrhov, razmejenih z dolinama Poljanske in Selške Sore. To območje je imelo poseben zgodovinski status, saj je kot nekakšen ozemeljski otok dolgo pripadalo škofiji iz Freisinga na Bavarskem. Nemški cesar Oton II. je namreč loško gospostvo leta 973 podaril v fevdalno upravo in kolonizacijo freisinškim škofom in tako je formalno ostalo vse do začetka 19. stoletja. Upravno in cerkveno središče je bila sprva Stara Loka, bližnja Škofja Loka pa se je razvila pozneje ter postala novi center. Oddajo o Crngrobu lahko ujamete 22. decembra, ponovitev pa 26. decembra.

Uršlja gora
Na Uršlji gori je postavljena najvišje ležeča cerkev na Slovenskem, ki je prava gorska katedrala. Zgrajena je bila v dobi protireformacije, njen nastanek pa je povezan z znamenitim ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Ker se je v Slovenj Gradcu močno razširil protestantizem, so gospodarji okoliških kmetij sklenili, da v bran in dokaz prave katoliške vere na gori postavijo cerkev. Začeli so jo graditi okoli leta 1570, vendar je gradnja zastala, nato je vrh leta 1601 obiskal sam škof Hren in se zavzel za dokončanje cerkve, zrisal je načrte in dal navodila za gradnjo in opremo. Naslednje leto je cerkev posvetil, pozneje pa jo je še enkrat obiskal in posvetil nove oltarje. Oddaja bo predstavila vrh, ki ni samo romarsko središče, temveč tudi priljubljen izletniški cilj in oddajniška točka RTV Slovenija, predvsem pa simbolna in orientacijska točka domačinov. Njihovo preteklost in sedanjost povezujejo mnoge legende, pravljice in pripovedi, ki v ljudskem duhu pojasnjujejo nastanek in življenje teh krajev. Uršlja gora je bila tudi v navdih mnogim domačinom – kulturnikom in umetnikom besede, kot sta Prežihov Voranc in Franc Sušnik, zadnji jo je poimenoval kar "Naša gora". Bila je v navdih umetnikom podobe, ki Uršljo goro odkrivajo prek fotografskega aparata ter oživljajo na slikarskih platnih. Karel Pečko je Uršljo goro izbral za osrednji motiv svojega opusa, naslikal jo je v nešteto različicah in v različnih likovnih tehnikah. Zadnja oddaja šeste sezone Kulturnih vrhov bo prišla na vrsto 29. decembra, ponovitev 2. januarja.